Gazenje po stranpoteh mu je zapisano v DNK

Gazenje po stranpoteh mu je zapisano v DNK
Compass je doživel novo nadaljevanje, ki mu prinaša korenito prenovo zunanje podobe in preverjeno tehniko, s katero bodo goreči zagovorniki terenske vožnje zadovoljni. Morda bo v našem primeru za dvignjene obrvi poskrbel le izračun končne cene.
Američani oziroma Italijani so poskrbeli, da bo Compass z novo generacijo imel znova priložnost prepričevati kupce, ki so željni udobnega potovanja na daljših relacijah ali preverjanja, kako daleč se je sposoben spopasti izven urejenih asfaltnih površin. Februarsko obilno sneženje je bilo odlična priložnost, da smo z največjim užitkom in s precejšnjo lahkoto gazili po novozapadlem snegu, ki je občinske plužne službe kakopak spet presenetil. A tokrat jim tega niti najmanj nismo zamerili, ravno nasprotno, Compassa smo v nekem trenutku gnali še malce dlje. Na zasneženi Slavnik.

Razvojniki pri FCA so imel to pot malo manj dela, saj so za razvoj nove generacije vzeli kar manjšega Renegada in ga dimenzijsko prilagodili. Compass je s svojimi 4,39 metra v dolžino in 2,63 metra dolgim medosjem za dobrih 13 centimetrov daljši od manjšega brata in za 5 cm krajši od Grand Cherokeeja, obenem pa so mu oblikovalci namenili tudi všečno zunanjo podobo, ki je seveda v nekaterih pogledih precej sorodna z ostalimi obstoječimi brati. Za terensko vožnjo je najpomembnejše dejstvo, da odmik karoserije od tal znaša celih 20 centimetrov in da za pogon skrbi spodobna tehnika. V našem primeru je bil Compass opremljen z uveljavljenim dizelskim dvolitrašem s 103 kilovati moči in 350 Nm navora, ki je bil povezan z devetstopenjsko avtomatiko. V osnovi je pogon speljan na sprednji dve kolesi, a ko prestopimo na stranpoti, velja na stikalu (Selec-Terrain) pri menjalni ročici izbrati pravi program vožnje. V našem primeru smo najprej začeli s programom za vožnjo po snegu, kjer sklopka razporeja navor kolesom z največ oprijema, šele, ko smo naleteli na bolj resne razmere, velja dodatno vključiti (4WD Lock) stalni štirikolesni pogon. Pot na bližnji Slavnik zna biti prijetna izkušnja, a izjemno resna, ko je potrebno gaziti po debeli plasti snega. Compass ni omagal, pravzaprav ni bilo trenutka, ko bi resno podvomili v njegove sposobnosti. Le stopalko za plin je potrebno na nekaterih delih malce bolj pritiskati. Ko smo se že veselili, da bomo poleg nekaterih posameznikov, ki so tisto vetrovno popoldne peš rinili do vrha, smo tik pod vrhom naš mini izlet morali prekiniti. Veter je na nekem delu poti nanosil več kot meter debelo plast snega, s katero se ne bi spopadla niti vojaška Patria 6x6.

A Compass se lahko pokaže tudi v drugačni luči. S programom vožnje Auto in z 9-stopenjskim samodejnim menjalnikom smo se večji del preskušanja družili na asfaltu. Z veliko mero udobja smo lahkotno potovali po avtocesti in z nekaj nagibanja karoserije iskali urejene zavite poti po Sloveniji. Menjalnik je sicer prepričljiv, a občasno pri spustih po klancu sam od sebe prestavlja po svoje, zato je takrat potrebna ročna intervencija. Poraba dvolitraša se je gibala med 7 in 8 litri, kar je za terenca s štirikolesnim pogonom in avtomatiko sprejemljiv rezultat. Morda je še najbolj zmotilo glasno godrnjanje štirivaljnika ob jutranjem hladnem zagonu.
Druga generacija Compassa z dovoljšnjo mero udobja in prostora poskrbi tudi za potnike in voznika. Delovno okolje je prepoznavno iz drugih bratov in je hkrati dovolj urejeno, da je bolj ali manj vse pri roki. Večino podatkov je na voljo na osrednjem 8,5-palčnem zaslonu, ki je del multimedijskega vmesnika Uconnect, slednji pa vse skupaj nadgrajuje še z DAB radijskim sistemom, s paketom 9 zvočnikov (Beat ozvočenje) in z možnostjo povezovanja pametnih telefonov (AndroidAuto in CarPlay). Uconnect je sicer prijazen do uporabnika, a žal vsebina ni prevedena v slovenski jezik. Udobje potniške kabine dodatno nadgrajuje še 438-litrski prtljažnik, katerega vrata se odpirajo s pomočjo elektrike, medtem ko je gumb za zapiranje skrit v prtljažnem prostoru namesto na prtljažnih vratih.

Pri Compassu gre palec gor tudi za bogat nabor varnostne opreme, kjer ne manjkajo vsi trenutno glavni asistenti, svoje delo odlično opravljajo tudi biksenonski žarometi in možnost prostoročnega dostopanja v avto in zagon motorja. Jasno, da vse te dobrote posledično pomenijo tudi višjo ceno. V našem primeru je testni avto dosegal končno ceno več kot 41 tisoč evrov, čeprav osnovna izvedba stane dobrih 23 tisočakov. Vse je odvisno od potreb in želja.



