Začenja se torej sezona Formule 1 letnika 2018. Četrkovo dogajanje je popestrila tiskovna konferenca treh kandidatov za najboljša mesta, ki so z vmesnimi komičnimi vložki vsak po svoje ponovili tisto, kar smo zadnje tedne že slišali. O tem pišemo podrobneje v drugem članku. Bo torej Avstralija potrdila napovedi, ki so jih analitiki in samooklicani analitiki tega športa v minulih tednih lansirali v javnost? Če pogledamo malce iz razdalje, v luči vsega izrečenega in napisanega po zaključenih testiranjih v Barceloni, ki zaenkrat predstavlja edino referenco ocene zmogljivosti posameznih moštev, lahko vidimo grobo sliko razmerja moči, ki pa ji manjka še veliko podrobnosti. Kar lahko z veliko verjetnostjo trdim je, da so v vrhu tri moštva, Red Bull, Ferrari in Mercedes. Kakšno bo dejansko razmerje med njimi na stezi v Albert Parku, pa je težko napovedati.

Branilci naslova, ekipa Mercedes, se zdi najbolje pripravljena. Znano je, da so na testiranjih prevozili največ kilometrov, da so pokazali izredno dobre čase na simulaciji dirke in da so očitno zelo samozavestni, saj njihov testni program ni vseboval testiranja kvalifikacijskih krogov. Že med pripravami so lansirali v javnost podatke o novem superzmogljivem motorju, filozofija pri načrtovanju dirkalnika, pa je ostala enaka kot lansko leto. Ekipa se je zato ukvarjala le z izboljšavami že znanega in uspešnega koncepta, z manj neznankami kot lansko leto. To, da je W09 v prvih dneh testiranj v bokse prihajal z mehurji na mehkejših pnevmatikah, daje slutiti tudi to, kako močan aerodinamični oprijem ima. Neznanka ostaja obnašanje dirkalnika v Avstraliji, kjer bodo višje temperature od tisith iz testiranj in predvsem mehkejše gume. Oba Mercedesova dirkača sta morala izbrati pnevmatike za Avstralije že veliko pred testiranji in izbrala sta dokaj agresivno taktiko. Kako se bodo obnašale mehke pnevmatike bodo videli šele na prvih treningih, ko bodo vsi vozili pod istimi pogoji, kar se na testiranjih ni zgodilo.

Kar se rdečih iz Maranella tiče vemo, da so od dirkalnika SF71H na testiranjih pričakovali več. Toliko več, kolikor so nakazovale številke iz vetrovnika, ki pa jih na pravi stezi niso mogli ponoviti. Ali to pomeni, da je bolid zgrešen? Nikakor ne. So pa pričakovanja večja od lanskih. Ferrari je po sicer uspešni sezoni, spremenil koncept dirkalnika. S tem ko so mu podaljšali medosno razdaljo, pri čemer je dolžina trupa daljša od sredine do prednje in od sredine do zadnje osi, so pridobili več prostora za ustvarjanje aerodinamičnega oprijema, pri čemer še vedno vztrajajo pri »high rake« konceptu. In prav pri aerodinamični učinkovitosti zadnjega dela je bila največja razlika med pridobljenimi podatki na simulacijah in tistimi s proge. To pomeni, da delovanja dirkalnika še ne poznajo v celoti. Ima pa SF71H velik potencial. In če sklepamo po lanski sezoni, ko je ekipa Mattie Binotta zmogla visok tempo razvoja vse do zadnje dirke, si lahko tudi letos obetamo zelo konkurenčen rdeči dirkalnik. Tudi zato, ker so na testiranjih pokazali, da so napake vzdržljivosti motorja stvar preteklosti in vse dneve vozili z enim samim motorjem. Sedaj ima motorni oddelek nalogo zmanjšati žejo poskočnega konjiča. Prevelika poraba naj bi bila namreč druga pomanjkljivost Ferrarija, ki ima lahko velik vpliv. V splošnem pomeni 10kg večja teža goriva kar 0,3s na krog. To, da jim moči ne manjka so Ferrarijevi agregati pokazali tudi na testiranju v Barceloni, saj so bili v samem vrhu razpredelnice. In ne pozabimo. Vettel je lansko leto vodil v prvenstvu vse do Monze. Ali bi bilo kaj drugače, če potem ne bi bilo trčenj in okvar ne bomo izvedeli. Dejstvo pa je, da se je ekipa kljub vsemu pobrala in zmagala še v Braziliji. Vsekakor niso pozabili, kako se zmaguje.

Adrian Newey je lansko leto od svojega dirkalnika pričakoval več. Zato se je pri letošnjem očitno še bolj potrudil. Videti je, da je imel oči odprte tudi za inovacije pri konkurenci, jih povzel in jim dodal svoj »final touch«. RB14 je kot kaže rojen pod srečnejšo zvezdo od predhodnika. Čeprav meritve hitrosti preko GPS sistema v ovinkih niso povsem merodajne, lahko z gotovostjo trdimo, da je Red Bull v Barceloni dokazal da se je sposoben boriti za najboljša mesta že na prvi dirki. Sploh, če vzamemo v računico, da je Newey za stezo v Albert Parku pripravil posodobitveni paket, ki naj bi na krog prinesel kar nekaj desetink boljši rezultat. Neznanka ostaja Renaultov motor, ki še ni na nivoju Mercedesa in Ferrarija, za vrat pa mu menda že diha tudi Honda. Prvi zvezdnik ekipe (p)ostaja Max Verstappen, ki ima vso podporo Helmuta Marka. Verjetno tudi zaradi tega Ricciardo odlaša z odločitvijo o podpisu nove pogodbe pri Red Bullu.  

Za prvimi tremi moštvi pa zna biti velika gneča. Glede na pokazano in potencial, ki ga kažejo zasledovalci je vsaka napoved le ugibanje. Sam bi v ospredje, vsaj na prvih dirkah, postavil Haas, Force Indio in Renault. Haas ima letos bržkone vse sestavine za osvajanje točk. Po eni izmed teorij, je njihov dirkalnik klon lanskega Ferrarija, kar bi z novim motorjem lahko zadostovalo za redne uvrstitve med točke. Force India na testiranjih ni krojila vrha na razpredelnici najboljših časov, pa vendar je njihova forma na dolge razdalje veliko obetala. Če so ubrali podobno taktiko kot Mercedes, lahko v Avstraliji računajo na kar nekaj točk. Pri Renaultu, podobno kot Ferrariju, potrebujejo še nekaj časa za boljše razumevanje novega dirkalnika, vendar če se jim posreči dobra nastavitev, lahko presenetijo. Hitrost vsekakor imajo, Budkowskega pa tudi.

Torro Rosso in McLaren sta velika neznanka. Pri ekipi iz Faenze je preveč novosti, da bi lahko potegnili uporabne zaključke. Hondin motor kaže znake izboljšanja, ampak bo deloval perfektno tudi ta vikend? Pokazali so, da znajo biti hitri, imajo pa tudi dva mlada dirkača, ki sta še v fazi privajanja, kjer so take ali drugačne napake del šole. O McLarnu je bilo veliko povedanega. Tudi sami govorijo veliko. Nedvomno je Alonso trenutno eden izmed najboljših voznikov, vendar tudi on za dober rezultat potrebuje vzdržljivo in hitro orodje. To, da na testiranjih niso uspeli odpeljati niti ene simulacije dirke pomeni, da jih na prvih prizoriščih letošnje sezone čaka veliko dela z veliko neznankami.

V zadnjo skupino dajem Williamsa in Sauberja. V Barceloni sta ti dve ekipi performančno pokazali najmanj, kar pa še ne pomeni da je temu res tako. Težko si sicer predstavljam, da bi skrivali formo, sploh ker manjša oziroma slabša moštva za pridobivanje publicitete uporabijo kvečjemu obratno taktiko, smo se pa v F1 že večkrat prepričali, da lahko vedno pričakujemo nepričakovano. Williams se zadnja leta bori za svoj priključek z najboljšimi, kjer so že bili, zaenkrat pa kljub okrepitvi svojih vrst niso pokazali, da jim to uspeva. Sauber, oziroma Alfa Romeo Sauber, pa je praktično nova ekipa, z novim dirkalnikom in veliko novimi člani. Ker začenjajo iz ozadja, bo na začetku sezone uspeh merjen z majhnimi koraki. Uvrstitev med točke njihovega novinca Leclerca, pa bi bil, čeprav ob nepredvidljivem razpletu ni nemogoče, senzacija.

Z nestrpnostjo bomo čakali, kaj nam bodo v nedeljo prinesle ugasnjene rdeče luči. Steza v Albert Parku ni tipična dirkaška steza Formule 1, zato po nedeljskih rezultatih ne bomo mogli z gotovostjo napovedati izid dirk, ki bodo sledile. Tudi varnostni avto je reden gost na stezi, ki največkrat premeša karte. Nas pa čaka dolga in nepredvidljiva sezona, ki bi lahko bila podobna tisti iz leta 2012. Če le ne bo katero izmed boljših moštev iz rokava potegnilo kakšnega asa, ki je bil dosedaj varno skrit.