Za smrt peške ni kriv Volvo

Za smrt peške ni kriv Volvo
V poplavi različnih informacij s spleta je bilo moč razbrati ključen podatek, ki kaže na dejstvo, da nesrečo niso zatajili varnostni sistemi Volva XC90, saj bili ti v času preskušanja tehnologije samostojne vožnje v celoti izključeni.
na Googlu
Naj spomnimo, da se je prometna nesreča s smrtnim izidom zgodila 18. marca v Arizoni, ko je cesto, po kateri je vozil testni Uberjev Volvo XC90, s kolesom prečkala 49-letna peška. Iz posnetka je razvidno, da je bil trk neizogiben, da 44-letna operaterka v vozilu ni gledala na cesto in da je zatajila vsa varnostna tehnologija, ki bi takšno nesrečo morala preprečiti oziroma omiliti posledice trčenja. Vsaj tako so nas v preteklosti prepričevali Volvovi inženirji. In morda bi jo res, če ne bi Uberjevi razvojniki, ki preskušajo svoj sistem samostojne vožnje, švedsko varnostno tehnologijo v celoti izključili iz delovanj in vse stavili na svoj sistem. A slednji za takšne primere očitno še ni na dovolj visoki ravni, da bi zaznaval takšne premike. Umetna inteligenca ima pač svoje omejitve.

Nesreča kot taka odpira številna neodgovorjena vprašanja, kot naprimer, kako se bodo nekoč na takšne nesreče odzvale zavarovalnice, kakšno prihodnost ima ta tehnologija in zakaj je človek vendarle odgovoren za svoja dejanja, v kolikor je za volanom. Zanimiva razmišljanja na omenjena dejstva, je za Val 202 nedavno podal Andrej Brglez, strokovnjak za prometno varnost.
»Kar skrbi je dejstvo, da se je tako hitro zgodilo, ni pa presenečenje, kje se je zgodilo. Evropi se pogosto očita, da je pri razvoju tehnologije zastarela oziroma rigidna. Zdaj se je pokazalo, zakaj je hiter napredek lahko nevaren. Obenem je zanimivo, kakšne informacije so takoj po nesreči stekle v medije in kdo je v njihovi posesti. Zvedeli smo, da je imela peška težave z odvisnostjo in podobne stvari, zato je vprašanje na mestu, kakšno vezo imajo te informacije. In če vemo kdo je sproduciral te informacije in če vemo, da je Uber v posesti močnega spletnega igralca, potem je jasno kdo je v kontroli podatkov. To nas mora skrbeti. Mislim, da avtonomne vožnje ni več mogoče ustaviti, obenem pa je zmotno mišljenje, da bodo vse dobrobiti avtonomne vožnje že tako hitro na voljo. Dokler imajo avtomobili volan v avtomobilu, in to bi moralo biti zakonsko urejeno, potem je odgovorja in vozi samo človek,« zaključuje Brglez.

V teh dneh sta se oglasila tudi prvi mož Volva, Hakan Samuelsson, in Li Shufu, kot šef Geelyja, ki ima v lasti švedsko znamko. Oba bolj ali manj zagovarjata razvoj tehnologije avtonomne vožnje, a pri tem dodajata, da mora ta potekati bistveno bolj počasi in precej bolj preverjeno, ko gre za vožnje na javnih površinah. Obenem je Samuelsson jasen, ko pravi, da je razvoj tehnologije še vedno najboljši odgovor za zmanjševanje nesreč.