Mitsubishija poznamo predvsem kot specialista za SUV-je in v boju s konkurenco je manjkal prav kompaktni SUV, ki se uvršča med manjšega ASX in večjega Outlanderja, s katerim imata enako medosno razdaljo. To v praksi pomeni, da v notranjosti prostora ne manjka, ima pa Eclipse Cross hišno podobo nadgrajeno z malce bolj vesoljskim pristopom, predvsem na zadku, ki želi biti kar se da kupejevski. Kar je po svoje zanimivo, glede na to, da je avto podedoval ime od nekdanjega Mitsubishijevega kupeja. Eclipse Cross je kot rečeno prav tako kot Oplova Insignia zadnji popolnoma hišni model, saj je konec 2016 tovarna iz Hirošime delno postala del Renault-Nissanovega imperija.

Srednji križanec, ki ga je veselje pogledati, sploh v lepi kovinsko rdeči barvi, v dolžino meri 4,4 metra, prtljažnika pa je za povprečnih 341 litrov. Sploh zadnja vrata so s svojim dvojnim steklom nekaj posebnega, kar razen pri Civicu nismo videli pogosto.

Čisto nova zgodba je tudi notranjost. Takoj opazimo netipični japonski minimalizem, kakovostne materiale in izdelavo. Infotainment je sestavljen na novo in po vzoru aktualnih trendov štrli iz sredinske konzole, ga pa upravljamo na zaslonu ali z drsno ploščico desno od voznikovega sedeža. Njen edini minus je, da je na trenutke tam, kjer odložimo roko in pomeni tudi nehotene premike po sicer ne najbolj logičnih menijih. Ko se uporabe ploščice enkrat navadimo, je vse krasno in enostavno, ker je v osnovi multitouch, glasnost radia na primer nastavljamo s pomikom dveh prstov, le navigacijo bo reč črpala iz vaših mobilnih naprav. Prav ste prebrali. Navigacije Eclipse Cross nima niti med opcijami, pač pa računa, da boste preko USB kabla nanj prevezali svoj mobilni telefon. Takole na eno oko kar smiselna optimizacija stroškov in nadgradenj.

Manjše dimenzije od konkurentov navzven se v notranjosti praktično ne poznajo, le zadnji sedeži so spet kompromis za kolena pri večjih, hitro pa zmanjka tudi prostora za glavo, zavoljo kupejevske linije, se razume.

Pod motornim pokrovom je za zdaj edini motor, ki je na voljo pri nas, 1,5-litrski turbo s 120 KW (163 KM), ki praktično ne izdaja, da gre za turbaka, streže pa mu šeststopenjski ročni menjalnik (lahko si omislite še brezstopenjski CVT, medtem ko ima močnejši 2,2-litrski dizel osemstopenjsko avtomatiko, a ne pri nas). Podvozje poskrbi za umirjeno in mehko vožnjo, nagibanja praktično ni, je pa volan nekoliko sintetičen in prenaša manj informacij kot bi si zahtevnejši vozniki želeli. Glede na težo 1,4 tone in moč motorja pa Eclipse tako ali tako ni dirkalnik. Sprednji kolesni par igra klasično vlogo, tisti bolj terensko zahtevni pa si bodo pač omislili štirikolesni pogon. Pripomba leti na porabo, ob neki povprečni dinamiki se ta veselo sprehaja proti 11 litrom.

Mistubishiju je uspela estetika SUV-ja, ki se mu na metre pozna, da sodi v novejšo generacijo kot manjši in večji brat. Glede na prodajne trende in usmeritev kupcev je primeren tako za svečane obiske opere kot kopanje peska na makadamu do vikenda.

Avto z najvišjim nivojem stane 26.490 evrov, 550 evrov s(m)o doplačali za rdečo kovinsko barvo, še nekaj dodatkov predvsem oblikovne narave v notranjosti in na zunanjosti (krom, letvice, šivi…) pa vzame še dodatnih 1427 evrov. Skupaj torej 28.467 evrov.