Kot nizkocenovnik iz Renaltovega tabora je izdelavo, materiale in vso možno elektroniko potisnil v drugi plan, uporabna vrednost robustnega vozila s štirikolesnim pogonom za malo denarja se kazala predvsem tam, kjer so ljudje za specifične potrebe, od električarjev do gorske reševalne službe, znali izkoristiti vse njegove grobe tehnične prvine.

Nova oblika in v najvišjem paketu Prestige nekaj vizuelno terenskih dodatkov kot so sivo-srebrni ščitniki dna avtomobila, pa pa širši sprednji blatniki, ki se končajo z rešetkastim zaključkom pred prvimi vrati in maska, ki še vedno drži oblikovno linijo in poteze njegovih starejših letnikov – vse to daje Dusterju robustno in prepoznavno obliko, s katero je skupaj s pogonom tudi postal uspešnica. Le da v oranžno kovinski barvi z dodatkom »srebrnine« deluje še precej bolj prestižno.

Karoserija je od tal odmaknjena 21 centimetrov in se skupaj z zaščitami ne brani napada na vse, kar nima neposredne povezave z asfaltom. S štirikolesnim pogonom dela samodejno, lahko pa z gumbom na sredini le tega izklopimo ali pa vklopimo sredinsko zaporo, ki štirim kolesom zaukaže »traktorsko« delovanje. Takrat lahko ta simpatična romunska reč spleza, preskoči, preplava ali kakorkoli želite marsikaj, kamor tudi z običajnim križancem, ki so danes tako popularni, ne bi šli niti v sanjah.

Seveda take voznike ne bo zanimalo, kako trda je plastika v notranjosti in še nekaj manjših trikov, ki gredo v poslanstvo tovrstne znamke. Važen je namen in če odmislimo generično trdo plastiko, je vse skupaj od predhodnika spet peljano eno nadstropje višje, sedeži so udobni in kakovostni, kabina je oblikovana v skladu s časom, dovolj je odlagalnih mest, tu hišni Infotainment, ki je za potrebe znamke malce poenostavljen (kar je celo dobro, saj so pri Renaultovem ekvivalentu meniji postali preveč kompleksni), sploh USB priključek na vrhu zaslona pomeni, da lahko kako mahanje z rokami tudi nesrečno odbije vsebino vaše glasbene zbirke. Tu je navigacija, skratka, Duster ima vse, kar imajo veliki, tako kot se je nekoč glasil slogan in to daje na silno enostven način, uporabnost je na prvem mestu. Ena pripomba, dobronamerna, za inženirje, ki so podpisali ta avto – opozorilnik mrtvega kota. Tisti gumb levo od volana z lučko je opozorilnik sam po sebi in se ves čas vidi in odseva v levem ogledalu in dokler se ne navadite, da se ob njem prižge še oranžna lučka, ki dejansko opozarja na avto na vaši levi, so prvi kilometri malce nenavadni.

Sploh všečna je sama podoba armaturke, s stikali na volanu, merilniki, sredinsko konzolo in gumbi za klimo z zaslončki, seveda pri višjih nivojih opreme, a tako brez slabe vesti lahko rečemo, da je tu oblikovni korak zares opazen in pohvale vreden.

Pri 4,35 metra dolgem malem tankcu je 376 litrov prtljažnika kar dovolj, s podiranjem sedežev dobimo 1409 litrov. Ko dvignete dno prtljažnika, je tam pravo kolo in ne mini kemični laboratorij za reševanje predrte gume, če se jo rešiti sploh da, kar pomeni, da se lahko mirne vesti pri terenskih podvigih predre tudi guma, pa ne boste odvisni od tuje pomoči.

Pod motornim pokrovom smo imeli 1,5-litrski dCi s 110 KM, ki je ob običajni vožnji v povprečju pil spodobnih 6 litrov. Stregel mu je šeststopenjski menjalnik, o samem prenosu pa smo razpredali že malce višje. Mogoče se je najprej treba navaditi na rahlo sterilen volan, pa tudi kubatura dizla se pozna pri višjih hitrostih, je pa celoten pogonski sklop precej nezahteven in se ga hitro privadimo in tudi do potankosti izkoristimo.

Opreme je v najvišjem paketu opreme v izobilju, tu so tudi štiri kamere, ki kažejo sliko v vse štiri smeri, le tistih hišnih rešitev z izometrično projekcijo tu ne boste videli.

Glede na to, da smo vozili najdražjo z opremo napolnjeno dizelsko štirikolesno gnano različico, je cenonvni izbor pri 19.190 evrih kar visok, sploh ker zna tu kakšna japonska konkurenca z več opreme malce mešati štrene, skupaj z dodatki pa je mali Duster prišel na skoraj okroglih 20 tisočakov. Večinoma bodo kupci Dusterja posegali po nižjih nivojih opreme, kjer svoje odtehtata prav pogon in uporabnost, je pa zanimivo videti (in preizkusiti), kaj pomeni »vse«.