Kupejevski zadek še vedno s spodobno velikim prtljažnikom

Kupejevski zadek še vedno s spodobno velikim prtljažnikom
Korejci so po kombilimuzini in karavanski karoserijski različici ponudbo modela i30 obogatili še z najbolj všečno oblikovano verzijo, ki je na voljo le z izborom dveh bencinskih motorjev. Mi smo preskusili najzmogljivejšo izvedbo, v kombinaciji z bogatim spiskom opreme.
Petvratni kupejevski izvedbi so Korejci namenili zelo pomenljivo oznako Fastback, ki ima v avtomobilski industriji jasno osnovo. Gre za karoserijsko obliko, kjer ima avto eno samo linijo od konca strehe do zadnjega odbijača. Zgodovina nam postreže z obilo avtomobili v Fastback izvedbi, v moderni dobi pa so to oznako pograbili pri Fordu za Mustanga, čeprav si avtomobila nista v nobenem primeru podobna. Hyundai i30 Fastback je avtomobil, ki ponuja dober kompromis pri prostoru, tehniki in končni ceni. A najprej gre pri Fastbacku pohvaliti delo oblikovalcev, ki so limuzinsko verzijo tega priljubljenega modela uspeli nadgraditi do te mere, da je ta všečna in hkrati dovolj drzna. Dimenzijsko je za dobrih 10 centimetrov daljša in za 3 centimetre nižja od kombilimuzine, kar mu posledično prinaša še večji prtljažni prostor kot pri klasičnem i30, ki v osnovi meri 450 litrov. In ker se prtljažna vrata odpirajo skupaj z zadnjih steklom, težav pri nalaganju ne bo. Hkrati prtljažnim vratom pripisujemo dva minusa. Ta nima zadnjega brisalnika, pa tudi preglednost pri vzvratni vožnji ne bo tako dobra. Prostor v zadnjem delu je možno še dodatno povečati s preklopom naslona zadnje klopi, ki prinaša ravno dno do sprednjih dveh sedežev. In ker testni avto ni imel klasične rezervne gume, pač pa zgolj zasilno verzijo, je ta pod polico skrival še nekaj dodatnih odlagalnih kotičkov. Skratka, funkcionalnost prtljažnika je zgledno urejena.

Izdatno obogatena potniška kabina prinaša znano obliko, usnjene sedeže in urejeno delovno okolje za voznika. Vir podatkov in razvedrila ostaja osrednji 8-palčni zaslon na dotik, kjer vsebina ni prevedena v slovenščino, smo pa zato prvič lahko radijske postaje poslušali preko digitalnega signala. Odlagalnih prostorčkov ne primanjkuje, kot tudi ne možnost brezžičnega polnjenja pametnih telefonov, ki se sicer z lahkoto povezujejo na Hyundaijevo multimedijo.

Za pogon je bil v tem primeru odgovoren 1,4-litrski turbo bencinski agregat s 103 kilovati. Spojen z brezhibno delujočim sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ima možnost prestavljanja na volanu, predstavlja precej uigran par, kjer bo voznik dobil dovoljšnjo dozo dinamike in občutek, da ne bo prevečkrat gost bencinskih servisov. Poraba se presenetljivo giba tam nekje med šestimi in osmimi litri, zato bo vožnja s 53-litrsko posodo lahko razmeroma dolga. Pri tem velja izbrati še program vožnje Eco, ki preuredi delovanje določenih sklopov tehnike. Prav tako se i30 Fastback korektno drži na cesti, kar so dokazali že njegovi bratje, karavan in kombilimuzina. Nenazadnje je bilo večino razvoja opravljenega v Evropi, pod taktirko evropskih inženirjev, ki so temu avtomobilu med drugim namenili tudi radarski tempomat, odlične bi-LED žaromete in bogat spisek aktivne varnostne opreme. Pri tem velja omeniti, da sistem za samodejno zaviranje opazi tudi pešca.

Pogled na cenik pri tem vozilu pokaže na dokaj spodobno vstopno ceno 21.890€, a z dolgim spiskom dodatne opreme, končna cena malenkost preseže 27 tisoč evrov. Zagotovo bi se težko odrekli avtomatiki, ki stane dodatnih 1500€, in morda paketu varnostnih dodatkov s ceno 890€, bi pa zato s seznama črtali strešno okno za 900€ ali pa se preprosto odločili za paket opreme Premium, ki je v osnovi za dva tisočaka cenejši.



