O M5 bi lahko na dolgo in široko razpredali o tem, kako na cesti pravzaprav razen kakega Razreda E, podkrepljenega z oznako AMG, nima prave konkurence. A bolj kot ta vsa genialno dovršena tehnika in surova moč, rafinirana za običajne ceste, M5 navduši kot limuzina za vsakdanjo uporabo.

Pod motornim pokrovom je 4,4-litrski V8 s 600 konji, ki moč preko klasične osem stopenjske avtomatike prenaša na vsa štiri kolesa. Novi M xDrive je prilagojen prav takim zverinskim nakanam, kar pokaže tudi z možnostjo, da M5 preklopimo v čistokrvni, le zadaj gnani primerek Bavarca. Dodajmo še malo številk – Do stotice ta tehnični dragulj pospeši v 3,4 sekunde, do 200 km/h v 11 sekundah in za povrh ob karbonsko-keramičnih zavorah še upočasni enkrat bolj strastno kot običajni avtomobili, pri tem sedež objame telo voznika (in sopotnika) in avto dodatno zategne varnostni pas. Za nepripravljene firbce priročen trenutek, da odprejo vrata (ali okno) in saj veste kaj… Preverjeno!

A slovenske ceste, slovenska vozniška filozofija in tehnična kultura niso primerni za take avtomobile – nenazadnje je najvišja dovoljena hitrost pri nas 130 km/h, M5 pa se ustavi ob 250 km/h, pa še to s pomočjo elektronike, če ne bi potegnil malce čez številko 300. Fascinantno je, da ima tudi ob običajni vožnji, ko je treba prehiteti nekoga pred njim, recimo na običajni cesti, M5 tako zalogo besa, da ob končanem prehitevanju kaj hitro zagledamo številko krepko čez stotico, brez da bi se tega sploh zavedali. In to stori na tako zelo uglajen način, brez ritanja, tresenja podvozja in lepljenja, da običajni smrtniki ne pomislijo, da sedijo v dirkaško nastrojenem stroju. Prilagodljivo vzmetenje poskrbi, da avto še zdaleč ni dirkaško trd ali luksuzno plavajoč, pač pa ravno pravšnji, da je lahko oboje in nekaj vmes.

In da, podatek, ki ga skrivam namerno – če rečemo, da je lahko M5 prav običajno uporabna limuzina, ne moremo mimo porabe. Na običajnih cestah z vožnjo po omejitvah in z vsem časom na tem svetu, ker ceste za norenje tako ali tako niso primerne, smo M5 s 4,4-litrskim turbom (!) in 600 norimi konjiči spravili na 8,7 litra porabe!!! Naj dodamo avtocesto Ljubljana – Arja vas, 9,5 litra po omejitvah, od tega dve desetinki prispeva nekaj pokov z izpušno cevjo v tunelih, mimo tega pač ne gre. Loputa v izpušnem sistemu, ki jo lahko s pritiskom na gumb tudi onemogočimo, proizvaja orgazmično dirkaško ropotanje, ki ježi kožo in seveda obrača poglede.

A kot rečeno, M5 je tako genialen in brez konkurenčen izdelek, da ga je užitek voziti brezkompromisno – z besedami našega profesorja Michelleja (Miha, imaš nov vzdevek!) – ko veš, da v radiju 50 kilometrov ni avtomobila, ki bi se mu moral z M5 dokazovati.

En delček take filozofije je tudi rešpekt do vse te silne tehnike in podzavestni miselnosti, da lahko vsako pretiravanje ob aktualnih cestah in nepoznavanju limitov avtomobila hitro prinese slab konec tehnične pravljice.

Roko na srce, štirikolesni pogon in popolna lega v naših ovinkih preneseta več kot prenese telo povprečnega voznika, tako da – nič bat!

Notranjost je skorajda v celoti benigna in umirjena, po vzoru ostalih Petic – z nekaj izjemami – v belo odeti dirkaško športni sedeži z integralnim vzglavnikom in osvetljenim napisom M – božansko za oči! Druga posebnost je tistih nekaj stikal in samosvoja prestavna ročica, ki deluje drugače kot klasični dvosklopčniki pri BMW-ju in tretje, dve rdeči stikalci na vrhu volanske prečke z napisoma M1 in M2. Obe sta nastavljivi, tako da si lahko voznik prilagodi parametre, v osnovi pa M1 malce spremeni maping, prestavljanje je še hitrejše in otrdi podvozje. Seveda lahko pridodate še izklope elektronike po lastnih željah in seveda izklop sprednjega pogona – za neuke opozarjamo na hipno možnost vrtenja na mestu. Dva rdeča vražja rožička, ki lahko v hipu spremenita temperament M5, se čez čas ob »neuporabi« tega, kar ponujata, sama izklopita.

Luksuza v beli notranjosti še ni konec – infotainment je  z multimedijskim delom nadgrajen do konca – za zadnja dva potnika sta na voljo dva 12-palčna zaslončka za gledanje televizije (DVBT) ali na primer neodvisno gledanje risanke na zadnjem sedežu za mularijo, pri čemer levi predvajalnik uporablja ozvočenje, desni pa le slušalke. Ključek ali ostale pritikline, tudi kako prenosno konzolo, mularija priključi na konzoli med sprednjima sedežema. Sedeži spredaj? Hlajenje, ogrevanje, masaža, električni pomik. Veliko več mi ne pade na pamet, kaj bi si od udobja še želel.

Med dodatki je M5 imel še dvižno zaveso za zadnjo šipo, pa samodejno odpiranje in zapiranje prtljažnika, pa velika 20-palčna kolesa z zlatimi  zavornimi čeljustmi in modro barvo Marina Bay, ki rahlo spominja na legendarno Avus Blau Metalik iz E30 M3, le da je ta na M5 malce bolj v smeri vijolične.

Navzven morda razen koles M5 deluje manj vpadljivo, kar je celo dobrodošlo, saj je firbcev, ki tak avto vseeno opazijo, nebroj – od tistih, ki za vami v križišču snemajo, ali boste speljali na M5 primeren ali M5 pričakovan način, do vseh ostalih, ki ga s pločnika fotografirajo, večina pa tako ali tako ob številki 600 najprej misli, da slabo sliši.

Če se že gremo tehnično erotiko, je ob osnovni ceni 157.500 evrov mogoče odpreti številne predale z dodatki, od kovinske barve in usnja za 8 tisočakov, do karbonizacije strehe in pokrova motorja, pa do Bowers & Wilkins avdio sistema za štiri tisočake in M karbonsko-keramičnih zavor za 10 tisočakov. Ne pozabite na 20-palčna platišča za 2300 evrov in bobneči izpušni sistem za 1658 evrov. Za vse podrobnosti kliknite zgoraj na PDF ikono, potegnjeno pod črto pa avto vzame 204.268 evrov.

In ker je to tehnični wooooow in čista avtomobilska erotika s 600 konji in povsem vsakdanjo rabo, bo marsikateri pragmatik vprašal, čemu in zakaj. Odgovor je sila enostaven – zato!