Ne samo to, da sodimo med enega najstarejših novičarskih portalov pri nas, uspeli smo prehoditi zelo dolgo pot od trnja do zvezd. Potem, ko je skupina navdušencev ugotovila, da lahko internet še za časa zgodnjega otroštva izkoristi kot neki novi medij v nastajanju, je nastal F1-magazin, najprej kot neke vrste spletni magazin s številkami kot papirnate revije in kmalu zatem kot novičarski portal 24/7.

Imena ljudi, ki so šla skozi našo redakcijo, so številna, mnogokateri so si s pomočjo znanja, pridobljenega pri nas, naredili uspešne kariere, z mnogimi imamo še danes stike, nekateri smo tu že inventar od samega začetka. Že v štartu smo stvari zastavili tudi izven okvirov formule 1, z opisi avtomobilov in leto pozneje je ob F1 zaživela tudi Avtomanija, 20-letnico bomo praznovali prihodnje leto.

Naša ljubezen do F1 je vidna še danes, imamo ekipe, ki obiskuje dirke in poročajo od tam, kar ni tako enostavno doseči, sploh ne v zgodnjem obdobju trde vladavine, ko so v F1 na spletne strani gledali malce postrani. Spomnim se našega legendarnega komentatorja, ki nas je v Imoli 2000 zagledal z akreditacijo z napisom Avtomanija in besed, da je šel Bernie v K…, da zdaj že internet dobi akreditacije, ampak toliko let pozneje smo ne samo le dokazali, da se da obstati, pač pa da se da obstati tudi na vrhu. Nenazadnje sem bil ta vikend prijetno presenečen, ko sem spregovoril par besed z nekdanjo šefico pri FIA za medije, Alexandro Hirsch, ki je ne samo, da je takoj rekla, da pozna naše delo, pač pa da je občudovala, kako v tako mali državi nekdo drži tak tempo.

Tu lahko dodam še, da je naš slavni il commentatore, pri katerem gostujemo vsak belgijski dirkaški vikend in klepetamo dolgo v noč, ena najbolj normalnih, razgledanih in svetovljanskih oseb, kar jih poznam. Kljub svoji posebnosti in rahli infantilnosti mi je bil od nekdaj vzornik in učitelj in skozi njegovo »šolo« so šli tudi aktualni komentatorji F1 na TV3. Morda bom ta vikend, ko bom prvič član komentatorske ekipe na TV, preden se poslovim, zaokrožil neko obdobje, saj je F1-magazin nastal iz dveh razlogov, zaradi očetovega navdušenja nad F1, s katerim me je okužil že, ko nisem št el še niti 10 let in onega drugega Mirana, ki je v devetdesetih začel komentirati F1 in sem posledično sestavljal legendarne Grand Brixe z njegovimi napakami, ki so privedli do vsega, kar danes prebiramo.

V letih, ki so sledila, je il commentatore tu in tam vendarle izrekel priznanje našemu delu. Čeprav nikoli direktno, pa smo kot otroci vendarle dobili potrdilo »očeta«.

Tu je seveda cela serija naših članov, od Pirkota, ki skrbi za avtomobilski del, do našega legendarnega Newsmana in številnih drugih, da ne naštevam, ker bom zagotovo koga izpustil. Tu sta Mihelca in Reven, ki sta pionirja začela skupaj z mano, pa vsi tile, ki so pisali prve članke, od Wattija, obeh Mariborčanov dr. Marcela Brera in Žige Starčeviča, tu je Peter Košenina, naš tihi pionir, tu sta Speedy, pa Konig, pa nova falanga z Zokijem na čelu. In da ne pozabim, naš Videk, Voršič, Vorzik in po novem zatipku kar Voztok, vir neštetih ur huronskega smeha in sopotnik na vseh dirkah. In da, prav on bo v bližnji prihodnosti eden iz te male države, ki si bo ustvaril veličastno ime v tem športu, ni pa izključeno, da bo še kdo od nas v bližnji prihodnosti dobil delo v svetu F1.

Šli smo skozi številna temačna obdobja, naleteli na številne kritike, nevoščljivce, nelojalno konkurenco, a ko se danes poveže F1 in Slovenijo, je tu naš F1-magazin. Tisti, ki nikoli niso delali z nami, seveda ne morejo razumeti, kako kompleksno delo je v ozadju, s kakimi problemi se spopadamo in nenazadnje, koliko zadovoljstva nam prinašajo naši bralci, podkrepljeni z rekordnimi statistikami obiska.

28. avgusta 1998 pred VN Belgije, na kateri je Schumacher po treh kolesih v bokse prišel pretepst Coultharda, sta dva mulca, še ne stara 20 let, zapisala prve novice. Andrej Mihelič je uspešen razvijalec aplikacij, Mitja Reven dela v Akrapovičevem PR oddelku, sam pa se rehabilitiram po napornem vikendu v Belgiji, ko je B-ekipa v šestih dneh prepotovala 2500 kilometrov in zmrzovala v napol zimskem Spaju. Že jutri A-ekipa odhaja v Monzo, sam pa tu le še dodajam – hvala vsem, ki ste – bralcem, kritikom in najpomembneje, našim članom. Brez nas bi bili vredni pol manj.