Razred pickupov v zadnjih letih dosega veliko priljubljenost med kupci, saj so se ti avtomobili iz delovnih strojev prelevili v spodobne sopotnike za potovanja ali pa za vsakdanjo uporabo. Tudi Hilux je postal eden takšnih, ki je obenem ena redkih Toyot brez hibridne tehnologije. Na naš zadnji preskus smo v roke dobili različico Invincible, ki jo krasi všečna zunanja poslikava in velike 18-palčne »bigfoot« gume proizvajalca BF Goodrich in cevne zaščite za dvojno kabino. Širši in večji odtis gume hkrati prinaša še nekaj dodatnih milimetrov odmika karoserije od tal (skupno 29 cm), da je vožnja po terenu še bolj brezskrbna.

Mogoče malce obžalujemo dejstvo, da so pri Toyoti odločili iz ponudbe umakniti trilitrski V6 motor, ki ga zdaj nadomešča 2,4-litrski stroj s 110 kilovati. Slednji v kombinaciji s šeststopenjsko avtomatiko dovolj suvereno obvladuje odriv 5,3 metra dolgega in 2,1 tone težkega Hiluxa, medtem ko povprečje porabe med našim preskusom kazalo na številko 9,7 litra. Da bo vožnja v vodi do višine 70 cm, po blatu ali neutrjenem terenu še zanesljivejša, je ta opremljen še s priklopljivim štirikolesnim pogonom (tega je dovoljeno vključiti do hitrosti 50 km/h), mehansko zaporo diferenciala na zadnji osi in reduktorjem. Dodatno so Japonci Hiluxu vgradili še dovolj zanesljivega pomočnika pri zahtevnejših spustih, kjer hitrost ne bo višja od 7 km/h. Sistem deluje do najvišje hitrosti 25 km/h, kjer se vso operativo prepusti avtomobilu, v domeni voznika ostane le vrtenje volana. 

Hilux se z novo obutvijo zelo dobro izkaže na terenu. Ves čas daje občutek, da je to njegovo prvo domovanje. Kakor hitro se je dalo, smo zavili na makadamske poti in vedno iskali težko prehodne terene, ki so bili za Hiluxa svojevrstni izzivi. Ni nas pustil na cedilu. Malce manj morda prepriča na asfaltnih površinah, kjer je oprijem zaradi specifičnih gum za odtenek slabši, prav tako malce več tresenja kabine prinaša dodatno ojačitev vzmetenja, ki je hkrati podlaga, da Hilux na keson zmore natovoriti dobrih tisoč kilogramov (dovoljeno 1035 kg, keson: dolžina 152 cm, širina 164 cm) težak tovor in ga tudi primerno pripeti, če je to potrebno. Podlaga v njem je bila odeta v plastično zaščito, ki dodatno zavaruje keson pred poškodbami. Tokrat je bil testni primerek dodatno opremljen tudi z vlečno kljuko. Čeprav primerne prikolice in tovora za čas preskušanja nismo našli, zaupamo podatkom na papirju, ki navajajo, da zmore Hilux vleči prikolico z zavorami, katere skupna teža naj ne bi bila višja od 3200 kilogramov, za stabilnost nje in avtomobila pa skrbi ESC sistem, ki spada v kategorijo serijske opreme. V to isto spada tudi kamera na zadku, morda bi bila včasih dobrodošla tudi tista na sprednjem delu vozila. Pri plezanju po strmi poti na vrh kamnoloma, kamor zaidejo le redki, bi brez dvoma oddelala svoje poslanstvo. 

Kot že zapisano, se veliki Toyotin pickup znajde tako rekoč v vsaki vlogi. Morda tudi zaradi dejstva, ker potniška kabina v tej izvedbi dobro razvaja potnike. Usnjeni sedeži in zadnja klop, veliko odlagalnega prostora, funkcionalnost in spodoben multimedijski vmesnik, ki omogoča poslušanje radijskih programov pred digitalnega DAB signala in povezovanje pametnih telefonov. Konkretno smo pogrešali le rolo prekrivalo za keson, da osebne stvari ali nakupljeno blago ne bi bilo izpostavljeno slabemu vremenu ali tatovom. Kaj pa cena? Hilux v takšni atraktivni izvedbi nosi ceno dobrih 44 tisočakov, kar sicer ni malo, a je hkrati manj od VW Amaroka in Mercedesa X, ne pa tudi od Fordovega Rangerja. Res pa je, da pri Toyoti veliko bolj izpostavljajo njegove delovne lastnosti, kot udobje in eleganco. A to smo pri njem že navajeni.