Njihov največji dirkaški heroj vseh časov, Ayrton Senna, je tu osvojil svojo prvo zmago pred domačimi navijači  in to šele v svoji osmi sezoni v Formuli 1.

Senna je dirko povedel s prvega štartnega mesta in si takoj privozil nekaj prednosti pred Mansllom, Patresejem, Alesijem, Bergerjem in Prostom. Po desetih krogih ga je začel Mansell loviti in mu prišel za hrbet, vendar je brkati Anglež s katastrofalnim prvim postankom, ki je trajal kar 14 sekund, padel tudi za Patreseja in Alesija. Mansell se je po postankih spet vrnil na drugo mesto in ogrožal Senno, a je moral zaradi prazne gume še enkrat v boks.

Medtem je 20 krogov pred koncem  tudi Senni začel odpovedovati menjalnik, ostal je brez četrte prestave.

V 60. krogu je Mansell že prepolovil njegovo prednost in postavil najhitrejši čas. Na Brazilčevo srečo je krog za tem Angležu odpovedal menjalnik. Dva kroga pozneje je Senna ostal še brez tretje in pete prestave ter zadnjih sedem krogov odpeljal v šesti prestavi in v počasnih ovinkih nekajkrat skoraj ugasnil motor.

Iz ozadja se je hitro bližal Patrese, ki pa je zaradi lastnih težav z menjalnikom prav tako izgubil možnost odvzeti trikratnemu svetovnemu prvaku zmago pred ekstatično množico.

S tremi sekundami prednosti je Senna med prečkanjem ciljne črte kričal od veselja.

Psihični in fizični napor obdržati avto pri življenju v šesti prestavi sta Brazilcu povzročila mišične krče in vročino, tako da so ga morali zaradi izčrpanosti dvigniti iz dirkalnika in prenesti do odra za zmagovalce.

Ne smemo pozabiti, da so bili to časi, ko je bila mehanika precej bolj groba in je zelo pogosto nagajala ali celo odpovedala. Ta zmaga človeka nad strojem velja za enega najbolj junaških dogodkov v Formuli 1.