V koncernu Renault-Nissan je pošteno počilo. Šef Carlos Ghosn je bil namreč včeraj na Japonskem aretiran, ker naj bil služben denar koristil za zasebne namene in ker je prikazoval premajhne osebne dohodke. Šef koncerna naj bi bil še ta teden odpuščen. Renaultove delnice so zaradi tega primera na paroški borzi izgubile enajst odstotkov svoje vrednosti.

S tem se bo letošnje leto pri avtomobilskih proizvajalcih, ki sodelujejo v F1, zapisalo v zgodovino. Po smrti šefa Ferrarija Sergia Marchionneja in napovedane predaje stolčka šefa koncerna Daimler, Dieterja Zetscheja, ki ga bo prevzel Ola Källenius, se je sedaj po 22 letih končalo tudi obdobje Carlosa Ghosna, ki je imel sicer veljavno pogodbo do leta 2022.

Samo pri  Nissanu naj bi imel okrog 8 milijonov evrov plače, pri Renaultu pa dobrih 7. Tukaj bonusi niso vključeni. Kdo bo njegov naslednik, tačas ni znano.  64-letnik, ki je od leta 1996 vlekel niti naveze iz Renaulta, Nissana in Mitsubishija, je v svojem vodenju koncerna dvakrat – leta 2001 in 2016 – poskrbel za Renaultovo vrnitev v F1. Zadnja pogodba s kraljevim razredom motošporta, ki jo je podpisal še on, naj bi veljala do leta 2024. Da bi se Renault iz F1 poslovil prej, tega ne moremo izključiti, saj je pritisk iz leta v leto večji.

Nazadnje je Ghosn poskrbel za to, da se je motošportni program Renaulta v celoti osredotočal na F1. Proračun tovarniške ekipe, ki jo vodi Cyril Abiteboul, je bil povečan, poleg tega pa so v ekipo pripeljali še zmagovitega dirkača Daniela Ricciarda, ki naj bi skupaj z Nicom Hülkenbergom  izpolnil tovarniški petletni načrt, ki se konča leta 2020. Ta predvideva osvojitev naslova prvaka. V ta namen so kljub povečanemu zanimanju izstopili iz formule E. Njihovo ekipo je prevzel Nissan.

V F1 Renault porabi bistveno manj denarja za razvoj hibridnih pogonskih enot kot drugi proizvajalci. V njihovi tovarni v Viry-Chatillonu še vedno nimajo testne mize, na kateri bi lahko testirali celoten dirkalnik s pogonsko enoto.

Konec Ghosna pa ni edina kadrovska sprememba, ki je povezana z Renaultovim programom v F1. 1. januarja 2019 bo namreč vodenje športnega oddelka francoskega proizvajalca od Jeromea Stolla prevzel Thierry Koskas, ki je tačas dejaven v predsedstvu uprave.  

Postavlja se vprašanje, ali bo Ghosnov naslednik imel to pravico, da sam odloča o aktivnostih Renaulta v F1. Za krovno organizacijo FIA in njenega predsednika Jeana Todta konec Ghosna zagotovo ni dobra vest. Kajti pri pravilniku motorjev so v celoti stavili na strategijo, da zadržijo aktualne proizvajalce pogonskih enot. S tem pa so zaprli vrata za potencialne nove proizvajalce, kot je na primer Porsche. To bi se lahko sedaj pošteno maščevalo, sploh v primeru, če Ghosnov naslednik ne bi mogel več upravičiti oziroma zagovarjati projekta F1 in bi se Renault znova odločil za slovo.