A7 Sportback je še en izvrsten poskus, kako v svoje vrste zvabiti še tistih nekaj kupcev, ki so pripravljeni odšteti velike vsote denarja, a jim tradicionalnost ne diši najbolj. Zato so pri Audiju nadaljevali zgodbo kupejevskega predstavnika visokega razreda. Gre za avto s posebnim karakterjem, ki lahko ponudi prestižnost, napredno tehnologijo, visoko aktivno varnost in predvsem tudi vsakodnevno uporabnost. Ta je osredotočena na dejstvo, da se v njem brez težav zelo udobno na daljšo pot peljejo štirje potniki, 535-litrski prtljažnik pa bo dovolj velik tudi za vso njihovo prtljago. Morda predvsem zaradi dejstva, ker se prtljažna vrata samodejno odpirajo skupaj z zadnjim steklom in temu primerno je nalaganje potovalk ali golf opreme na račun velike nakladalne odprtine zelo enostavno in praktično. Morda sem pogrešal le dejstvo, da bi se ta lahko samodejno odprla z zamahom noge pod odbijač. Iskanje ključa po žepih z vrečkami v rokah ni najbolj praktično.  Nenazadnje je A7 Sportback, ne glede na 4,96 metra skupne dolžine, povsem primeren tudi za vsakodnevne opravke. Morda le parkirni prostori zanj v garažah niso najbolj primerne velikosti. 

Pri Audiju se v zadnjem času na področju oblikovanja vendarle vse bolj pomika v smeri drznosti in če je to pomešano s kupejevskimi linijami, kot je na primer nova generacija Sedmice, imamo pred seboj opazen in oblikovno dovršen avto. A bistvo vsega se skriva v zadnjem pomičnem krilcu, ki samodejno postavi v položaj nad hitrostjo 120 km/h ali pa ga ročno aktiviramo že prej. Sam sem se posluževal te druge možnosti, saj se mi je zdelo, da s tem A7 Sportback doseže tisto pravo predstavo pred širšo publiko. Tehnično je identičen kot veliki brat A8. Tudi nastajal je na enaki platformi in temu primerno so zelo visoko postavljene vozne performanse. Za atletski karakter gibanja skrbi uveljavljen trilitrski dizelski V6 stroj z izjemnim nabojem moči 286 konjev in z astronomsko zalogo navora. Kar 620 Nm. V sodelovanju z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom Tiptronic A7 Sportback postane nekakšen tehnološki vrhunec. S slabima dvema tonama teže je daleč najbolj suveren kot potovalnik na avtocesti, kjer se zdi, da mu sape preprosto ne zmanjka. Lahko dosega izjemno visoko hitrost in pri tem uglašeno podvozje ter zračno vzmetenje ohranjata izjemno mirnost. 

Tako rekoč perfekcija na štirih 20-palčnih kolesih. Prav tako dobro, na račun štirikolesnega pogona Quattro in samozapornega diferenciala, se znajde tudi na klasičnih zavitih cestah, kjer mu je, prav zaradi nadpovprečne dolžine, dodatno v pomoč štirikolesno krmiljenje. Z drugimi besedami, za nekaj stopinj, odvisno od hitrosti, se obračajo tudi zadnja kolesa. Omeniti velja tudi dejstvo, da ima avto vgrajen blagi hibridni sistem (8,4 kWh elektromotor in 48-voltno električno napeljavo), s čimer malenkostno pripomore k nižji porabi goriva. V tistih nekaj dneh je računalnik ves čas izračunaval porabo 8,6 litra, kar je precej sprejemljiv rezultat glede na razmerja. Morda bi šlo še kak deciliter nižje, a sem se težko uprl dinamičnemu karakterju.

Potniška kabina v prvi vrsti ponuja veliko mero prostornosti, udobja in digitalizacije. Nekako tako bi lahko na kratko opisal nekaj dnevno doživetje. Avtomobilu primerno se sedi razmeroma nizko, hkrati pa so poskrbeli, da potniki na zadnji klopi ne bodo imeli težav z nizko streho in posledičnimi bolečinami v vratu. Največ poudarka je namenjenega vozniku in njegovemu delovnemu okolju. Nenazadnje, če A7 primerjamo z bratom A8, bo tokrat večje užitke nabiral prav voznik. Kot se spodobi pri nemških štirih krogih se info telematika sestoji iz treh digitalnih zaslonov. Digitalni merilniki ponujajo različne vrste prikazov in kopico uporabnih informacij, medtem ko dva 10,1-palčna na sredinski konzoli imata nalogo multimedijskega vmesnika. Na zgornjem je vse podrejeno navigaciji, povezovanju telefona, radijskemu  sprejemniku z DAB funkcijo in upravljanju avtomobila, medtem, ko spodnji, poleg upravljanja klimatske naprave, služi tudi kot sledilna plošča, na kateri lahko s prstom vpišemo podatke navigacije ali poiščemo pravo osebo v telefonskem imeniku. Tako kot pri A8 tudi pri A7 Sportbacku velja, da je potrebno na zaslon na dotik pritiskati nekoliko močneje, da pod prstom čutimo povratno informacijo.

Digitalizacija je vendarle pustila nekaj tradicionalnosti v obliki gumbov. Na primer tistega za zagon motorja ali pa gumb, ki onemogoča delovanje sistema za ohranjanje vožnje po vozne pasu. Sistem sicer zelo natančno deluje na način, da s samodejnim pomikanjem in vibriranjem volana (ta se osredotoča na cestne talne označbe) preveč in prepogosto vmešava v svoboden način vožnje voznika. In ker tega ni mogoče permanentno izključiti, postane vse skupaj precej moteče. A vendar varnostna plat Audija A7 Sportback nikakor ne razočara, saj sem ves čas sem imel občutek, da varnostni sistemi in asistence budno nadzirajo vse dogajanje med vožnjo ali manevriranjem na mestu. Tako mi je pri vzvratni vožnji sistem s sunkovitim zaviranjem preprečil, da bi trčil v oviro, ki je v parkirni hiši nisem opazil. Izjemno pohvalo si zasluži tudi sistem kamer, ki na osrednji zaslon predvaja sliko v visoki ločljivosti in jo v nekaterih primerih pospremi z vrhunsko grafiko. 

Vstop v Audijevo elito visokih številk ni poceni, a dejstvo je, da v zameno lastnik dobi reprezentativen avto, ki je podkrepljen z visokim udobjem, odličnim voznim karakterjem in popolno varnostno zaščito. Kje je meja končne cene, je odvisno od želja posameznika. Sam se zagotovo ne bi odpovedal matričnim laserskim žarometom. Cena osnovnega modela z oznako 50 TDI znaša dobrih 81 tisočakov, cena preskusnega vozila pa je znašala krepkih 112 tisoč evrov.