Rezultat ene močnejših navez v svetu avtomobilizma je tudi Toyota ProAce Verso, eden od trojčkov kooperacije med PSA Group in Toyoto. Francozi in Japonci že dolgo sodelujejo na področju mestnih avtomobilov (Toyota Aygo, Peugeot 108 in Citroen C1), zdaj pa so sodelovanje razširili še na področje kombijev.

Toyota ima velik interes v tem segmentu, kjer je v nekaterih delih sveta vodilna, a na evropskih trgih z lastnimi kombiji doslej ni bila pretirano prodajno uspešna. Prav zato se zdi sodelovanje s francoskim koncernom v tem pogledu win-win kombinacija predvsem za japonsko znamko.

Pogled od spredaj nič kaj ne razkriva, da gre za evropski izdelek, saj je nos vozila prepoznavno Toyotin, z zašiljenim sredinskim delom maske hladilnika, kjer domuje tudi velik Toyotin logotip, zašiljenimi svetili in zajetnim odbijačem z dvema okroglima "meglenkama", ki med drugim služita tudi kot dodatna svetilna pomoč pri zavijanju. 

Pogled s strani je druga pesem, saj je silhueta prepoznavno PSA-jevska, tudi če gre, kot v tem primeru, za najdaljšo med verzijami, medtem ko je Toyotinim oblikovalcem zadek s svetili vred spet uspelo zakamuflirati v daljnovzhodnem oblikovalskem duhu.  

Položaj za volanom je, kot se za kombi spodobi, kombijevski, kar pomeni bolj pokončno postavitev sedeža in višji položaj sedenja. Armaturna plošča in infozabavni sistem sta povzeta po drugih PSA-jevih modelih, zato se bodo za volanom še posebej domače počutili vozniki Peugeotov in Citroenov. Kljub številnim odlagalnim prostorom smo vseeno pogrešali takšnega, kamor bi lahko odložili drobnarije, ki jih je dobro imeti pri roki. 

Krmilni mehanizem je v skladu s tem tudi bolj posreden, kot smo tega vajeni pri osebnih avtomobilih, prav tako je razmeroma skop z informacijami o dogajanju na stičišču pnevmatike in vozne podlage. Vzmetenje je naravnano tako, da tudi na daljših vožnjah hrbti potnikov ne trpijo, vsekakor pa velja pohvaliti sedeže, ki prispevajo pomemben delež k prijetnosti potovanja.

Vsekakor sta udobje in fleksibilnost pri Toyoti ProAce Verso pomembna prodajna aduta. Druga in tretja sedežna vrsta omogočata kar nekaj variacij z zlaganjem posamičnih sedežev, prtljažni prostor pa je kljub osmim sedežem v različici Long dovolj velik, da bodo le-ti lahko svojo prtljago brez večjih težav pospravili vanj. Za hiter dostop do sokov in sendvičev je tukaj še posamično odpiranje okna na prtljažnih vratih, ki omogoča hiter dostop do drobnarij na polici nad prtljažnim prostorom.

Potovanjem naklonjen je tudi dvolitrski turbodizel v nosu avtomobila, ki zmore 110 kW (150 KM) in je kot tak vzoren primerek svoje vrste. Na testu si je postregel z dobrimi sedmimi litri plinskega olja na sto prevoženih kilometrov, v dobro pa mu štejemo tudi voljo do vrtenja in delo pod polno obremenitvijo, ko je v avtu vseh osem možnih oseb. 

Testni primerek je bil dobro založen z opremo, tudi z električno podprtimi drsnimi vrati na obeh straneh, smo pa vseeno v serijski opremi pogrešali nekaj naprednih varnostnih sistemov, ki vse bolj postajajo nujni del serijske opreme.

Čeprav je Toyota ProAce Verso pravzaprav francoski izdelek, je oblikovalcem in snovalcem vseeno uspelo vdahniti nekaj japonske duše, pa čeprav smo se šalili, da je zadeva podobna naročevanju bagete v suši restavraciji. Vsekakor se lahko postavi ob bok evropski konkurenci, tudi po cenovni plati, kar navsezanje ni nič čudnega, saj gre za evropski izdelek.