V drugo je Audi A1 precej zrastel v dolžino, kar pomeni, da je prebil magično mejo štirih metrov dolžine, kar se pozna tako v potniški kabini, kjer je prostora za noge predvsem v drugi sedežni vrsti nekaj več kot pri predhodniku, v dobro pa mu lahko štejemo tudi večji in zato bolj uporaben prtljažni prostor. Za najmanjšega Audijevega predstavnika sicer velja, da je nastal na isti osnovi kot vsi ostali koncernski sorojenci (VW Polo, Seat Ibiza in Škoda Scala), vsekakor pa v primerjavi z njimi že na prvi pogled ne skriva svojega premium značaja. Dvobarvna kombinacija zunanjosti s črno streho in izrazitim sprednjim delom, ki ga zaznamujejo številne (navidezne) reže za dovod svežega zraka želi prepričati, da gre za čistokrvnega (malega) žrebca iz Ingolstadske konjušnice.

Navsezadnje so s tremi režami pred pokrovom motorja oblikovalci pripravili nekakšen hommage legendarnemu rally dirkalniku Audi Sport Quattro iz osemdesetih, pa tudi kot celota deluje novi A1 zelo suvereno, športno in samozavestno.

Tudi notranjost sledi želji po premium občutjih, zato vozniku pritičeta digitalna armaturna plošča in velik zaslon infozabavnega sistema, ki je prav tako rahlo nagnjena v njegovo stran. V splošnem velja, da so materiali dovolj premium, kakovost izdelave na zelo visoki ravni, le vrata so delno odeta v trdo plastiko, kar priča o tem, da vseeno gre za vstopni model v svet štirih krogov. Bistveno pri tem je poudariti, da sta tako digitalna armaturna plošča kot tudi spodaj prirezan volanski obroč del opcijske dodatne opreme, infozabavni sistem pa je v osnovi brez navigacije in možnosti povezovanja prek vmesnikov Android Auto ali Apple CarPlay. 

Drugače pa tudi pri A1 notranjost sledi Audijevim oblikovnim in zasnovnim značilnostim za limuzine in kombilimuzine po načelu »babušk«, kar pomeni odlično ergonomijo, nizko sedenje in evropskemu okusu in stasu prilagojen položaj za volanom. Prav zaradi nizkega sedenja je občutek pri vožnji bolj na športni strani, svoje pa pristavi tudi natančen in dovolj neposreden krmilni mehanizem, ki ljubi ovinkarjenje po podeželskih cestah. Žal pri tem naletimo tudi na prvo neprijetnost, ki pa vsekakor ni krivda nemškega proizvajalca temveč slovenskih upravljalcev cest. Podvozje je namreč skoraj brezkompromisno trdo, kar sicer zagotavlja odlično lego in vodljivost, a na slovenskih magistralkah to prinese tudi precej treskanja z zobmi. Za pravi športni občutek je tale litrski trivaljnik z makce konfuzno oznako 30 TFSI, ki je prav uglajene sorte, morda res premalo, a je 85 kW povsem dovolj za vsakdanje potrebe in kanček dinamičnosti. Svoje k dobrim občutjem doda tudi natančen šeststopenjski ročni menjalnik, vse skupaj pa se odraža tudi v znosni porabi goriva na testu (6,3 litra).

Premium občutja imajo tudi v žepni izdaji svojo ceno. Za osnovnega A1 je potrebno odšteti dobrih 22 tisočakov, za testnega še slabih sedem več. V doplačljivi del opreme sodi večina naprednih asistenčnih sistemov, pa tudi LED-svetila in seveda celotna personalizacija, ki pri mestnih malčkih pomeni še toliko več. Z novo generacijo je Audijev malček postal zrelejši, bolj športen in (zaradi večjega prtljažnika) tudi bolj uporaben, kar je vsekakor pomemben podatek v segmentu, kjer racionalnost vseeno prednjači pred emocijami.