Od prve baročne generacije je pri obliki ostalo bore malo – morda nanjo spomni predvsem krom, medtem ko je zdajšnja kot štirivratni kupe čisto v drugačnih (tudi všečnejših)  oblikovnih vodah. In če želite narediti avto impozanten, potem je vsekakor pomembna tudi barva, namesto dolgočasnih črnih, sivih in belih se prileže prav rdeča. Malce bolj športni izgled seveda doda še paket OPC Line.

Znamka, ki jo je prav PSA v kratkem času popeljal iz več kot desetletja trajajočih rdečih številk, sloni na tradicionalni filozofiji ponuditi veliko za relativno malo denarja in tudi v testni primerek so naložili praktično vse, kar se od opreme naložiti da, od usnjenih sedežev, do asistenčnih sistemov in celo masaže hrbta. Od prvih primerkov se je popravila tudi kakovost in natančnost izdelave, drobni detajli kot so recimo šivi na sedežih in kombinacija kroma in črne svetleče plastike na različnih koncih potniške kabine pa opozorijo na pozornost na detajle pri snovanju.

Novi infotainment z drugačno grafiko in UIX (uporabniško izkušnjo vmesnika) je velik korak naprej v primerjavi s predhodnikom, se pa ne morem odločiti, ali je to zadnja inštanca Oplovih fantov ali že sposojena pri PSA. Kakorkoli, logična, enostavna, morda za odtenek prepočasna, edino kamera zadaj bi lahko bila precej boljša. Časi 640x480 zmazkov so pač minili že pred desetletjem, smo v dobi, ko je že HD tako samoumeven kot dnevna svetloba.

Velikim potovalnim limuzinam še vedno pritiče dizel. Ampak ne, tokrat je kombinacija precej nenavadna – 1,6-litrski turbo motor s kar 147 kW (200 KM) in samodejni menjalnik. V nekih drugih časih bi mamke vile roke k nebu in rotile za pomoč. Šalo na stran, turbo motorji so danes lahko zelo učinkoviti in običajni racionalno umirjeni vožnji zrelega voznika se poraba giblje tam med osmimi in devetimi litri.

Osemstopenjski samodejni menjalnik je narejen v maniri daljših prestavnih razmerij proti koncu, zato zna biti zelo hitro pri visokih hitrostih brez pretiranega tuljenja motorja. Seveda je treba vedeti, da se da z avtomatiko in norenjem pretok skozi motor tudi podvojiti, vendar ta avto, čeprav se pelje zelo udobno in hkrati ponuja kar nekaj dinamike in drznosti skozi ovinke, temu ni namenjen. Raje ima človeka, ki se mu ne mudi in zna ceniti lep avto z lepo tehniko in lepimi voznimi lastnostmi.

V osnovi testni avto stane 29.739 evrov, potem pa se začne dolg seznam dodatne opreme, ki sicer pomeni praktično vse, kar se od elektronike v Insigno da zložiti. Ta skupaj znaša kar 13.960 evrov in Insignio pripelje na 43.699 evrov, kar že pomeni malo več dela s kulijem in kalkulatorjem za kupca. Če upoštevamo še aktualne popuste, cena te Insignie znaša 39.369€, a pozor. Avto s to kombinacijo motorja in menjalnika pri nas pravzaprav ni na voljo, vezano na uradno spletno stran Opla. Če se običajen kupec spravi zlagat Insignio v konfigurator na uradnem spletnem mestu, tega motorja z osemstopenjsko avtomatiko ne more spariti in tu nastane težava.