Bilo je samo vprašanje časa

Bilo je samo vprašanje časa
Čehi pod okriljem nemškega Volkswagna zorijo kot še nikoli. Zdi se, da pri njih nobena stvar ne ostane spregledana. To velja tudi za oznako RS, ki si je v preteklosti tiho gradila visoko priljubljenost med kupci, predvsem na račun Octavie, in ob koncu lanskega leta logično razširila ponudbo. Del te je postal Kodiaq.
Že ob rojstvu pred nekaj leti nihče pri Škodi ni kategorično zanikal, da znamka RS ne bo krasila tudi največjega športnega terenca. Pravzaprav je bila strategija precej dobro zastavljena in jasna. Iz koncernske ponudbe so vzeli najzmogljivejši dvolitrski dizelski motor, ki ga je med drugim dobil tudi Tiguan Allspace in ga na trg poslali z oznako RS. Temu se reče dobro zamišljen recept.

Kodiaq je do zdaj prepričal precej Slovencev (nekaj več kot 1500 se jih vozi po cestah), še ne dolgo nazaj smo iz ust prvega moža Škode slišali, da je čakalna doba lahko dolga, tudi skoraj leto. A so se zdaj stvari normalizirali. Po tistem, ko smo pred časom že preskušali običajno izvedbo Kodiaqa, se je vmesnem času ponudba dopolnila z všečnimi paketi Scout, Sportline in L&K (v prihodu), zadnja poteza češke znamke pa je češnja na torti. Kar se tehnike tiče je tehnična osnova vsem dobro znana. Kodiaq RS ima vgrajen dvolitrski dizelski motor s 176 kilovati moči in 500 Nm navora, za prenos moči so češki inženirji izbrali sedemstopenjski DSG menjalnik, Haldexova sklopka bdi nad razporejanjem navora na posamezno os oziroma kolo v primeru manjšega oprijema ali zdrsa, dodatno pa ima vgrajeno še prilagodljivo vzmetenje (DCC). To so le podatki na papirju, medtem ko je predstava v živo zgodba zase.

Kodiaq kot tak tehta skoraj dve toni, a glede na visoko težo se zdi, da mu dinamika na asfaltu nikakor ni tuja. Ne gre pričakovati eksplozivnih šprintov z mesta, pač pa uglajena in zvezna pospeševanja, kar se lahko nadgradi še s precej visoko končno hitrostjo. Tovarniški podatki kažejo, da se ta krepko prevesi čez številko 200 km/h. 20-palčna kolesa in 235 mm široke Pirellijeve Scorpion gume učinkovito grabijo asfalt, vzmetenje je izboljšano do te mere, da je nagibanja v zavojih zares malo, prav tako opazno bolj neposreden je tudi volanski mehanizem. Z nizkopresečnimi gumami se izven asfalta preprosto nisem upal zapeljati, čeprav bi verjetno kolikor toliko z uspešno opravil terensko misijo, a misel na uničene gume me je preprosto odvrnila od takšnega poskusa.

Njegov dom je na asfaltu. To je dokazal še pred njegovo premiero, ko je na severni zanki Nurburgringa postavil časovni rekord med SUV-ji (9 minut in 29 sekund). S pravo izbiro voznega programa (Sport), Kodiaq zagotavlja tudi spodobno dozo nekoliko bolj globokega brundanja, ki je umetni produkt zvočnikov tako znotraj kot zunaj. In prav slednje je še najbolj zanimivo, saj ima opazovalec od zunaj občutek, da je v Kodiaqu vgrajen V8 motor. A temu ni tako. Čehi so »fake« učinek dosegli s sistemom Dynamic Sound Boost, ko so neposredno ob izpušnemu sistemu vgradili poseben »zvočnik«, ki glede na podlagi delovanja motorja, ustvarja umeten zvok športnega avtomobila. Če uporabnik preklopi v snežni in normalni profil, umetnega zvoka ni. Uporabno? Osebno tega ne bi doplačal, a ker je to serijski dodatek, pa naj bo. Nenazadnje sem ves čas testa vozil s profilom Sport.

Notranjost je primerno oznaki RS prilagojena športnemu duhu in kombinaciji udobja. Ne manjka športni usnjen volan s prirezanim spodnjim delom, ogrevani (doplačilo) športni sedeži, odeti v alkantaro in usnje, ponujajo nekaj dodatnega oprijema za telesi voznika in sopotnika, a so po drugi strani dovolj udobni tudi za daljša potovanja. In kot veleva običaj, so Čehi stopalki za zavoro in plin zamenjali z aluminijasto verzijo in po potniški kabini na vidna mesta razdrobili oznake RS. Slednja kot taka prinaša veliko tehnoloških dobrot za voznika. Čeprav osrednji 8-palčni zaslon za dotik sicer pušča nekaj sledov prstov, ima celotno multimedijsko vsebino v slovenskem jeziku, ki med drugim ponuja navigacijo (doplačilo), predvajanje slike kamere z zadka (doplačilo), zanimive podatkovne prikaze, vezane na vožnjo in izbiro voznih profilov. Drugi, morda še bolj uporaben napredni dodatek, so digitalni merilniki, kjer si voznik lahko po svoji meri spreminja prikaz podatkov o hitrosti, vrtljajih, kilovatih, navoru in navigaciji, obenem pa si voznik za potrebe obiska steze lahko vključi štoparico. To je posledica obiska steze Nordschleife.

Kodiaq ne glede na športno obleko še vedno ohranja prostorske adute, ki se kažejo v obilnem prtljažnem prostoru (električna prtljažna vrata so na seznamu za doplačilo) in udobni zadnji klopi, hkrati pa poskrbi, da bo nočna vožnja vselej prijetna na račun aktivnih LED žarometov in dovolj varna s pomočjo številnih varnostnih asistentov, med katerimi je sistem za zaznavanje avtomobila v mrtvem kotu na seznamu doplačljive opreme. Skratka, vozniku in potnikom je v Kodiaqu RS odmerjen visok nivo udobja, o tem ni dvoma. Hkrati ne gre spregledati dejstva, da ta spada med najdražje Škode v zgodovini znamke. Končna cena, z dodatno opremo vred, znaša slabih 49 tisočakov, a se kupec lahko tolaži z dejstvom, da za visoko postavljeno ceno dobi tudi veliko vsebine, ki je primerljiva s premijskimi znamkami.


