Električnih skirojev vsak dan videvamo več na naših cestah in čeprav so zaenkrat »uradno« še prepovedani, se bodo kmalu izenačili s kolesi, mopedi in ostalim, kar se premika hitreje od pešcev. So relativno lahki, kompaktni, manjše lahko odnesemo s sabo v stanovanje ali službo, dosegajo dober potovalne hitrosti – vse to govori v prid priljubljenosti

Za razliko od kolesarjev, ki vozijo z velikimi kolesi in so relativno varni pred neravninami, jamami in vdrtinami, imajo vozniki skirojev dve težavi, ročico krmila, postavljeno na skrajni sprednji točki vozila in relativno majhna kolesa.

Za začetek je treba nekaj vedeti o fiziki – ročica krmila, postavljena visoko nad sprednje kolo, je kar se tiče navora celotnega vozila, enostaven razlog, da se skiro ob najmanjšem premiku težišča prevrne čez sprednje kolo naprej. Majhna kolesa prav tako pripomorejo k temu, da se skiro nenadoma lahko zaustavi ob oviri kot so na primer robniki in se s pomočjo prej omenjene lastnosti krmila zlahka prevrne čez nos. Večja kot je hitrost, hujši je padec.

Zato ni malo voznikov skirojev, ki že uporabljajo zaščitno čelado, tako kot kolesarji, sploh ker je možnost padca precej večja.

Druga težava je vožnja po površinah, namenjenih pešcem – hitrost tam naj voznik skiroja prilagodi pešcem. Ti so precej počasnejši, pa tudi agilnejši od skirojev (seveda tudi koles) in lahko z nenadno spremembo smeri hoje presenetijo voznika skiroja, ki ne uspe ne spremeniti smeri, kaj šele zavreti. Največ smrtnih poškodb v tujini je povezanih prav s trki s pešci in ovirami.

Tudi, ko bodo skiroji enkrat uradno postavljeni na kolesarske steze, je treba vedeti, da se jih bodo morali ostali udeleženci najprej navaditi, zato je priporočljivo, da ne pretiravamo s hitrostjo, da so skiroji opremljeni z enakimi svetlobnimi telesi kot kolesa in mopedi in da predvsem upoštevajo, kdaj imajo in kdaj NIMAJO prednosti. Nova zakonodaja bo skirojem omogočala tudi vožnjo izven mest, zato tudi svetlejša oblačila in ponoči dodatni odsevniki lahko pripomorejo k pravočasni opaženosti.

Naglavni greh, ki ne zadeva samo voznikov skirojev, pa je uporaba mobilnih naprav ali predvajalnikov. S slušalkami na ušesih se človeški možgani osredotočijo čisto na druge stvari in že v nekaj deset sekundah – o tem bomo kmalu objavili razlago strokovnjaka – izklopijo zaznavanje okolice, kar je včasih ključnega pomena za preprečitev nesreče. Enako tudi vožnja z eno roko in buljenje v mobilni telefon. V primeru presenečenja za voznika, ga bo v najboljšem primeru nastradal samo mobilnik, ki bo šel po tleh, v najslabšem pa voznik sam. Zato, telefonirate ali brskate po Facebooku lahko pozneje ali pa tudi nikoli.

Za električne skiroje veljajo (bodo veljala) enaka pravila kot za kolesarje in dobro je imeti v mislih, da z izsiljevanjem prednosti in brezbrižno vožnjo 10-kilogramski skiro nima praktično nobene možnosti proti težjim udeležencem v prometu. V primeru trka večinski del energije nosi nezaščiteni voznik sam, ki to energijo potem prenese v smeri gibanja, pa naj bo pred njim robnik, zid, avto ali pešec. Poškodbe glave, zapestij in bog ne da še kaj hujšega so pri skirojih bolj verjetne od na primer mopeda ali skuterja, kjer je voznik vendarle do neke mere zavarovan. Pri skiroju zaščite oziroma oklepa – ni!

Za varnost lahko največ storimo sami, da električne skiroje vozimo kot pripomoček za pot od točke A in B na odgovoren način (in ne kot vojaško letalo v nizkem preletu ali kot na dirki), poskrbimo za ustrezno zaščito in naredimo vse, da pazimo tudi na ostale udeležence. Za norenje in vragolije pa obstajajo ustrezni poligoni. Nihče si ne želi po neumnem polniti državnega proračuna s kaznimi in prostih mest na pokopališčih.