Agencija za varnost v prometu, policija in Dars z današnjim dneh začenjajo novo preventivno akcijo »Vozi desno, prehitevaj levo«, kjer bodo voznike, tako slovenske kot tuje, osveščali o pravilni vožnji po avtocestah. Vozniki so na tak način neodgovorni, dajejo slab zgled ostalim udeležencem v prometu, hkrati opažajo, da je včasih posledica nepravilne vožnje lenoba in neznanje, saj je marsikateremu vozniku odveč, da bi se vrnil na desni pas, dogaja pa se tudi, da veliko voznikov vozi s prekratko varnostno razdaljo in onemogočijo tistim iz desnega pasu, da pred seboj prehiteli tovorno vozilo. Takšno početje ima za posledico slabo pretočnost prometa in slabo izkoriščenost obeh voznih pasov. Dodatno še povečuje slaba volja, povečanje porabe goriva in dodatnih emisij plinov, predvsem pa se izgublja prepotrebni čas, predvsem v konicah, ko se ljudje vozijo na delo ali z dela. Če k temu dodamo še brskanje po telefonu in zmanjšanje pozornosti, se potem zgodijo še naleti, lahko do službe namesto v pol ure tisti dan niti ne pridemo.

Avtocesta velja za najvarnejšo cesto, ki ima glede na število vozil in prevoženo razdaljo manj nesreč kot ostale ceste. Toda vse več voznikov uporablja levi prometni pas za vožnjo po avtocesti, pri tem pa pozabljajo, da je ta namenjen zgolj prehitevanju.

Vesna Marinko, v. d. direktorice AVP: »V Agenciji, skupaj s Policijo, Darsom in Zavodom reševalni pas, začenjamo z akcijo Vozi desno, prehitevaj levo!. Gre za prvo tovrstno akcijo pri nas, ki je odziv na aktualne razmere na naših avtocestah. Namen akcije je opozoriti voznike, da je prehitevali pas na avtocesti namenjen zgolj in samo prehitevanju, vozni pa vožnji. Z akcijo želimo doseči, da bodo vozniki odgovornejši, naše avtoceste pa varnejše in bolj pretočne.«

In kako voziti po avtocesti?

Pred prehitevanjem se mora voznik prepričati, da to lahko stori varno, nato pa prehiteti brez oklevanja ali vrivanja tik pred zdajci. Ko voznik prehiti vozilo (ali vozla) na desnem pasu, se mora čim prej vrniti na desni prometni pas. Vsako drugačno početje pomeni vse zgoraj naštete minuse.

Še ena od značilnosti današnjega življenjskega tempa je, da se ustvarjajo zastoji povsem brez razloga, imenovani tudi fantomski zastoji. Ob konicah  in premajhni varnostni razdalji in efektu harmonike je dovolj, da upočasni ali ustavi, pa lahko vpliva na več deset vozil za njim, ki zavirajo in speljujejo. Po oceni je stoti v vrsti na ta način izgubil tudi 8 minut.

Bistveno je, da ko se bližamo urbanim središčem, da razumemo, da se promet upočasni in ne iščemo dirkaških rešitev kot je skakanje s pasu na pas, voziti hitreje od kolone ali vključevanje na avtocesto z višjo hitrostjo od kolone.

V zadnjih petih letih je po informacijah AVP in policije zaznati trend povečanja števila naletnih trčenj na avtocestah, ki so lahko tudi posledica fantomskih zastojev. Lansko leto se je na avtocestah pripetilo 515 naletnih trčenj od skupaj 1.956 prometnih nesreč oz. 26 % (512 od 1.778 v 2017).

AVP bo voznike na avtocestnih počivališčih po vsej Sloveniji ozaveščala z zloženkami »Vozi desno, prehitevaj levo!« ter jih na bencinskih servisih razdeljevala tudi ob nakupu vinjet od decembra dalje. Skupaj bodo razdelili 45.000 zloženk.

Andrej Berglez, novinarski kolega in raziskovalec trajnostne mobilnosti, poudarja dve možnosti: »Lahko se prepustimo malodušju in v koloni nesrečni nergamo, se jezimo in izgubljamo živce, lahko pa stvar vzamemo v svoje roke. Potovalni čas lahko hitro in za nič davkoplačevalskega denarja skrajšamo že zgolj s spremenjenim vozniškim slogom. Enkrat smo že dokazali da se da, zdaj je čas, da to postane vsakdanjik. Realnost naše jutranje in popoldanske avtoceste je namreč ta, da se lahko vsi skupaj potrudimo in se peljemo tekoče, manj stresno in bolj ekonomično na primer 60 km/h ali pa se ob zaletavi vožnji nihče ne bo peljal 90 km/h, saj se bomo prej ali slej znašli v zastoju, ki bi se mu lahko izognil.«