Dirkališča so sama po sebi različna in istočasno zelo podobna, no, vsaj iščemo približke ovinkov, kombinacij in ravnin, ki bi sovpadala z značilnimi tradicionalnimi dirkališči. Tako obstajata dirkališči kot sta npr. Silverstone in Red Bull Ring, kjer ne glede na dejansko privlačnost dirkališča, ostajata dom nekaterih moštev.

Potem so tu dirkališča, ki delujejo drugače, ki zaradi vesoljskega okolja in izjemnih objektov v Bahrajnu in Abu Dabiju, naravnost izstopajo. In končno obstajajo dirkališča, kjer privlačnost izhaja izključno iz samega tlorisa, ki v enaki meri vzbujajo občudovanje, trepet in spoštovanje, kot so Spa, Suzuka, Monako in Monza, ki so zgolj nekateri od očitnih kandidatov.

Brazilski Interlagos ni tisti, ki te takoj navduši in bi lahko rekli, da se kar zgodi, nanj se morate najprej navaditi, da ga lahko nato umestite nekam med prvo in drugo prej omenjenih kategorij. Gre namreč za dirkališče, kjer atmosfera in strast vedno zadeneta omejevalnik vrtljajev in kjer valovita podlaga dirkališča skoraj vedno zagotavlja nor dirkaški občutek.

Dirkališče ni dolgo, saj je s 4.309 km tretje najkrajše v koledarju dirk letošnje sezone, a vendar ima kar nekaj zanimivosti, ki povzročajo veliko udarcev na zadnjo plat dirkačev (neravna asfaltna podlaga). Od prvega strmega ovinka navzdol in izpeljanka drugega ovinka (Senna S) do visoko hitrostnega izhoda v tretji ovinek in ravnina do četrtega ovinka (Descida do Lago), sledi vstop  z veliko hitrostjo skozi 5., 6. in 7. ovinek, ter nato skozi zapleten notranji del (kot mu radi pravijo dirkači) ovinkov 8, 9, in 10, kjer se izkaže sorazmerjem med hitrostjo in oprijemom.

Nastavitve so izredno pomembne saj lahko v vsakem ovinku izgubite ogromno časa in v primeru, da ste stavili na oprijem potem vam bo zmanjkalo nekaj za doseganje visoke končne hitrosti. Tu je potrebno najti ustrezno rešitev, ki bo vsebovala dovoljšno mero obojega. Sledi pospeševanje skozi 11.  ovinek do zaviranja in iskanja najhitrejše linije v 12. ovinek (Junçao), ki je kot pravijo dirkači najbolj pomemben. Nato pa s polnim plinom navkreber ali kot pravimo v žargonu »pedal to the metal« skozi 13. in 14. in do jame v 15. ovinek in nato naravnost skozi ciljno ravnino.

To je steza, ki sproži vse čute in vedno poskrbi za nekaj zelo napetih dirk. Da pa je vse zabeljeno še z dodatnim adrenalinom, pa poskrbi vreme in če dežuje (kar pogosto), potem zagotovo drži, da se dirka hitro spremeni v hitrostno loterijo, kjer uspevajo le najboljši. Leta 2016 se je v kaotični deževni dirki, ki je bila večkrat prekinjena, uspelo Maxu Verstappnu s 16. mesta z nekaj izjemnimi krogi zavihteti na stopničke.  Lansko leto si bo Max vsekakor zapomnil, ko ga je za krog zaostali Ocon v prvem ovinku poizkušal prehiteti in ga s trčenjem spravil ob zmago, kar je kasneje pripeljalo do prerivanja v garažah.

Dirkališče Autodromo Carlos Pace skoraj vedno postreže z dramo, ki brez izjem vedno prihaja z visokonapetostno zvočno kuliso bobnanja in oglušujočega petja na napolnjenih tribunah. Valovi podpore La Ole ali Mehiškega vala, kot mu pravijo (prvič je bil opažen na svetovnem prvenstvu v nogometu 1986 v Mehiki), ter množice obiskovalcev so razlog, ki še povečajo napetost na dirkališču Interlagosa.