Posebnosti pri nesrečah in gašenju električnih vozil

Posebnosti pri nesrečah in gašenju električnih vozil
Ob vse večjem številu električnih avtomobilov je večja tudi možnost nesreče katerega izmed njih. Vozila na električni pogon pa zahtevajo nekoliko drugačen pristop in ukrepanje v primeru trčenja.
Gasilci se kot prvi posredovalci pri prometnih nesrečah najprej soočijo s prepoznavo vozila, saj ni vedno že na prvi pogled očitno, da gre za električni avto. Težava je tudi v neenotni lokaciji baterijskega sklopa. Preden lahko ukrepajo, morajo ugotoviti, kjer se nahaja baterija, da jo lahko odklopijo in izvedejo vse potrebne ukrepe. Električna vozila poganjajo litij-ionske baterije, kar predstavlja posebno nevarnost ob nesreči. Če tovrstne baterije zagorijo ali se začnejo močno segrevati, gašenje zahteva posebno tehniko, traja pa lahko veliko časa - tudi več dni.
»Največ težav gasilcem povzroča baterijski sklop. Tega je potrebno zaradi izredno visokih temperatur kljub temu, da ga gasilci hitro pogasimo, več ur ohlajati, da nebi prišlo do ponovnega vžiga. Pri tem se iz akumulatorja izločajo nevarni plini, zaradi česar moramo gasilci uporabljati ognjevarno zaščito obleko in izolirne dihalne aparate,« pojasnjuje predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev Miran Korošak. »Gasilci, ki morajo pogasiti goreč akumulator, se torej znajdejo pred velikim izzivom: gašenje z običajnimi sredstvi ni dovolj učinkovito. Pomaga le eno, potopitev sklopa akumulatorjev v veliko količino vode in jih celo pustimo nekaj časa, da se ohladijo, saj lahko kemične reakcije trajajo dlje časa.«

Proizvajalci avtomobilov celo priporočajo, naj bo gašenje akumulatorjev čim hitrejše. Lotili naj bi se ga v 30 minutah, ko požar še ni zajel akumulatorjev. Za učinkovito in dokončno pogasitev proizvajalci zahtevajo 24 urno potopitev ali ohlajevanje akumulatorja s približno 15 000 litri vode v zabojniku.
»Ob primernem pristopu in z varne razdalje lahko gasimo z vodo ali gasilno peno, ker je gašenje uspešno. Če gori pogonska baterija je potrebno gašenje z gasilnim prahom. Ko gasimo električno vozilo, kjer požar še ni zajel baterije, lahko gasimo požar brez pretiranih nevarnosti in lahko uporabimo vsa gasilna sredstva.«

Trenutno je v Sloveniji delež električnih avtomobilov še zelo majhen, zato mnogi gasilci v praksi še niso naleteli na primer reševanja pri prometni nesreči, kjer bi bilo udeleženo električno vozilo. Kljub temu se redno izobražujejo, tako sami kot tudi organizirano na posvetih in seminarjih.
»Poudariti je potrebno, da je pri takšni intervenciji potrebno paziti na lastno varnost , zaradi udara elektrike in sproščanja nevarnih plinov, ki nastajajo pri gorenju litij-ionski akumulatorjih. Gasilci si pri gašenju takšnih vozil pomagamo z osnovnimi navodili proizvajalca, če jih imamo na razpolago, drugače pa iščemo razne podatke preko interneta. V navodilih pa se nahajajo podatki o vseh ključnih sistemih, ki bi lahko bili nevarni za našo posredovanje. Žal pa proizvajalci električnih vozil podatkov pogosto ne posredujejo, ali pa so to izjeme.«

Težavo prestavlja tudi pomanjkanje enega ključnih pripomočkov. Gasilci namreč nimajo zabojnika, ki bi ga uporabili za potopitev gorečega električnega avta. »Država bo morala pomisliti tudi na te nevarnosti in gasilcem priskoči na pomoč z nakupi zabojnikov za takšne vrste nesreče. V primeru nesreče z električnimi vozili in potrebe po potopitvi vozila v vodo bi se sedaj gasilci morali znajti in zaprositi komunalno službo za dostavo zabojnika in ga napolniti z vodo. Vodo pa bi dobili iz hidrantnega omrežja ali iz gasilskih cistern.«
