Že od odkritja, da lahko radijski valovi prenašajo tudi zvok, je človeštvo stopilo na pot indirektne komunikacije na velike razdalje. Prvi mobilni telefoni konec sedemdesetih so prinesli revolucijo desetletje kasneje in tudi v Sloveniji je bilo telefonirati brez kabla v steni do leta 2000 nekaj samoumevnega. A ker govor in sporočila niso bila dovolj, je šla evolucija v smeri ploščice z ekranom in popolne in neomejene internetne komunikacije. S tem se je osnovni namen mobilnika spremenil, da je informacijsko povezavo človeku prinesel s televizije, radia, časopisa in revij in nenazadnje običajnega čvekanja na doseg roke 24 ur na dan. Sporočati vsem in vsakomur, kaj ste jedli za zajtrk ali kje se nahajate, je en del te obsesije, ki so jo omogočila socialna omrežja, sporočati to sredi prehoda za pešce pa del hude bolezni civilizacije 21. stoletja.

Poznate razliko med odvisnostjo in zasvojenostjo? Večina nas je odvisna od mobilne tehnologije, zaradi službe, družine, ostalih obveznosti. Ampak preveč jih je zasvojenih s komunikacijo. Znanost je odkrila neposredno povezavo med konstantnim bombardiranjem možganov z informacijami in drogami. Vpliva na iste hormone sreče in posledično vedno več časa namenjamo tej drogi, ki hkrati še vpliva na razmišljanje, javno mnenje in tudi socialne veščine.

To lahko vidimo povsod, doma na kavču med člani družine, v avtomobilu, med hojo, celo kolesarji buljijo v zaslon. In potem pri športu – v fitnesih lahko srečaš ljudi, ki se bolj posvečajo buljenju v zaslon in objavljanju fotografij njihovih (nesmiselnih) telesnih aktivnosti, kot sami vadbi. Žalostno.

Kazen uporabe mobilnega telefona v avtomobilu je zato logična – vsaka stvar, ki vozniku vzame pozornost, je nevarna. Možgani so sprva sicer naravnani na pogled na cesto in na zaslon mobilnika, a potem začne prevzemati podzavestni del in vedno več pozornosti možgani namenijo zaslonu, dokler se ne zgodi nepredvidljiva situacija, ki jo je mogoče še rešiti, večkrat pa tudi ne. Pogosti so video posnetki med vožnjo – morda držanje mobilnika v roki nekaj sekund še ni tako grozno, je pa potem vso to tipkanje po aplikaciji, da tak video objavimo. Ljudje res tako hlepijo po pozornosti, da morajo to storiti tako, da ogrožajo sebe in druge?

Še ena kategorija udeležencev je, ki je še bolj ogrožena. Voznike ščiti pločevina, kaj pa pešce? Pred časom smo pri Avtomaniji naredili raziskavo in ugotovili, da kar 28 % ali več kot četrtina pešcev stopi na prehod za pešce, brez da bi sploh dvignili glavo od pogleda na zaslon. To počnejo tudi na pločnikih, na avtobusnih postajah in tako dalje.

Zanimivo je, da ima Bosna v zakonu predvideno kazen 40 KM (20 €) za vsakega pešca, ki med hojo v prometu uporablja mobilni telefon ali ima slušalke v ušesih. Kar je absolutno pravilno, enako velja tudi za slušalke - razlog je jasen – zvok v ušesih spet vzame pozornost na zvoke in dražljaje iz okolice.

O tem smo povprašali našega sodelavca in specialista otorinolaringologije, Dr. Jureta Urbančiča, ki je povedal: »Sluh nas varuje pred nevarnostmi, ki nam pretijo. Čeprav je lahko sluh dober, lahko mobilniki in slušalke zmotijo do te mere, da pride do nesreče.«

Kako to, da razvita Evropa ne sankcionira tega početja, ena, po mnenju mnogih, drugorazredna država pa?

Vedno bolj se za take pešce uveljavlja izraz Smartphone Zombie, kar nam je podrobneje orisala mag. Vesna Marinko, v.d. direktorice AVP.

»Več različnih raziskav kaže, da se reakcije pešca ob uporabi mobilnih telefonov zmanjšajo celo do 60 %. Gre za odvračanje pozornosti od dogajanja v prometu. Tako imenovani Smombie ali Smartphone Zombie je izraz, ki se vse bolj uveljavlja za opisovanje pešcev, ki hodijo brez pozornosti na okolico, ker so osredotočeni na svoj pametni telefon.«

»Pešec, ki gleda v telefon namesto na cesto, se običajno kasneje odzove na situacije ali pa sploh ne odreagira. Pogosto se ustavlja, težje tudi pravočasno opazi ovire in je splošno manj pozoren na promet. To je posebno nevarno pri prečkanju ceste in hoji ob njej, pri čemer so pogosta izsiljevanja prednosti in druge nevarnosti. Vse pogostejši prizori ljudi, ki zatopljeni v svoj telefon hodijo po cestah in ne spremljajo dogajanja okoli sebe, so z vidika prometne varnosti še posebej tvegani.«

»Razširjena uporaba družbenih omrežij predstavlja tudi za pešce med hojo zelo tvegano početje. Strpnost in razumevanje potreb šibkejših udeležencev, predvidevanje prometnih situacij in odgovorna prednost, so ob upoštevanju cestno-prometnih pravil in razmer na cesti ključ do boljše prometne varnosti, za katero si kontinuirano prizadevamo na Agenciji za varnost prometa.«

Mobilniki so postali droga, predvsem storitve, pri katerih prednjačijo socialna omrežja. Vprašamo se, ali je smiselno tvegati poškodbe ali celo smrt, zato da se afnamo pred prijatelji in znanci in tudi popolnimi tujci? Socialna omrežja so pač medij 21. stoletja, kjer vsak ustvarja svojo vsebino in to 24 ur na dan – kolikšna pa bo cena za to »založništvo«? Noben lajk, noben srček, nobena delitev ne upraviči ogrožanja sebe in drugih.

Ko vozite, vozite! Ko hodite, hodite! Ko športate, športajte! Ko morate nadlegovati ostale na Facebooku, ne počnite nič in še več od prej omenjenega! Ni vredno!