Napredek v zadnjih desetletjih je jasen – prižgane luči podnevi pripomorejo k varnosti. V naši soseščini so jih najprej uzakonili Madžari, kmalu zatem pa tudi mi, čeprav so že v času moje avto šole pred skoraj tremi desetletji inštruktorji želeli, da vozimo s prižganimi lučmi. Najdlje so se novotariji upirali sosedje Italijani, kjer so bile prižgane luči celo prekršek. Kakorkoli, 2020 smo in ni ga avtomobila, sploh pa novejšega, ki ne bi imel ene ali druge oblike prižganih luči na avtomobilu. Prve električne luči so stare več kot stoletje in jih je imel revolucionarni Cadillac Model 30 iz 1912. Pred tem je luči na avtomobilih 1896, deset let po prvem avtomobilu, uvedel Louis Breliot v Franciji in so delovale na kerozin.

Od februarja 2011 morajo imeti vsi avtomobili v EU dnevne luči, leto in pol pozneje so predpis razširili še na tovornjake in avtobuse. Samodejne avtomatske luči so desetletje pozneje samoumevne. Če ima vaš avtomobil nastavljen vklop luči na samodejni (A), potem lahko voznik nanje pozabi. Ko se zmrači, poseben senzor vklopi tudi normalne luči, ob zori jih izklopi. To se zgodi praviloma tudi, ko avto zapelje v temnejše prostore kot so podvozi ali tuneli.

V Sloveniji imamo celo predpis, kjer so dnevne luči hardversko vezane na kontakt in jih ni mogoče izključiti, podobno velja tudi v skandinavskih deželah, na Islandiji in Danskem in v Kanadi. Če bi se vendarle našel kak junak in ugotovil, da je bolje voziti neosvetljen – vožnja brez dnevnih luči, naj si bodo to namenske ali običajne, če je avto starejši, vas bo stala 40 evrov, vožnja ponoči ali v predoru pa 120 evrov.

V zadnjih letih je vedno več novih avtomobilov opremljenih tudi s samodejnimi dolgimi lučmi – to v praksi pomeni, da se dolge luči prižgejo samodejno, ko osvetljenost na kameri pred ogledalom na sprednji šipi pade pod določeno vrednost in se ugasnejo, ko dve piki na polju kamere predstavljata umetni pameti dovolj velik kontrast. Poglavje zase so matrične in laserske luči, ki se sploh ne izklapljajo v celoti, pač pa samo zastrejo del polja, ki bi zmotil nasproti vozeče voznike. Od Oplovih matričnih do BMW-jevih laserskih – v 100 letih je tehnika izjemno napredovala. V praksi pa to pomeni, da je stikalo za luči le še ena stvar, ki se je voznik ne rabi več dotikati, pa tudi ročica ob volanu za dolge luči nas zamika le še takrat, ko opozarjamo na nevarnost, radar ali bedaka, ki vam nasproti seka ovinek.

Evropska unija, ki je direktive teles UN za promet in vozila uvedla pred skoraj desetletjem, je seveda daleč pred ostalim svetom. Japonska je šele pred dnevi za svoje izdelovalce zapovedala, da voznik ponoči ne more več ugasniti luči in da se morajo ob zmanjšanju svetlobe vklopiti normalne luči namesgto dnevnih, ZDA pa so tako ali tako poglavje zase. Tam je raba dnevnih luči dovoljena pod določenimi pogoji, v nekaterih zveznih državah le, kadar delujejo tudi brisalniki.

In še za konec – meglenke niso dnevne luči, namenjene so strogo uporabi v megli, kadar vidljivost pade pod na 50 metrov. Velja tako za sprednje in zadnje. Frajerji, ki ponoči vozijo z meglenkami in dnevnimi lučmi, ker pač po njihovem izpadejo frajersko, le dokazujejo, kakšni bedaki so.

Za konec – v nekaj letih bodo uzakonjene tudi samodejne dolge luči in takrat razloga, da ima avto sploh še stikalo za luči, ne bo več. Kočijaži pa so prižigali acetilenske brlivke na vozovih in zgodnjih avtomobilih z vžigalicami.