Avtomobil oblikovno ponuja prepoznaven Hyundaijev sodoben slog. Slednji nastaja v njihovih zahodnih oblikovnih inkubatorjih in je opažen. Linija je nekaj, kar poznamo že vrsto let pri konkurenčnem hibridnem klasiku. Ioniq je avtomobil z visokim zadkom in ne preveč raztegnjenimi zunanjimi merami. Po zadnji oblikovni prenovi je precej sodobnejši in napolnjen s sodobnim paketom Hyundai Smartsense. Vsebuje praktično vse kar si želite. Od zaznavanja prečnega prometa za vami, do ohranjanja voznega pasu, opozorilnika za zapuščanje voznega pasu, opozarjanja na počitek, da imate nekoga v mrtvem kotu, samodejnega ohranjanja varnostne razdalje, preprečevanje naleta s senzoriko za pešce in še česa. Če vam ni postalo dolgčas ali pa primerjate s svojim avtomobilom, le obiščite Hyundaijeve trgovce. Gotovo jih boste za nekaj časa zaposlili, oni pa vas.

Sicer si je moč Ioniqa omisliti v treh strojnih različicah. Torej takega z povsem električnim pogonom, s hibridnim pogonom in možnostjo polnjenja na vtičnico in s samo hibridnim pogonom. Vedno torej tudi s pomočjo elektrike. Naš testni Ioniq je bil srednja pot. Z bencinskim agregatom, a tudi z baterijo, ki prenese kakšnih 65 kilometrov povsem električne vožnje. 

Naj samo spomnim, električar je nekaj, kar gotovo prepriča vedno več ljudi. Ima svoje pozitivne in negativne lastnosti. Če me izzovete, je hiter kot strela, tih kot šelestenje listja, a najdražji med brati in z dosegom, ki se ne more primerjati z priključnim ali običajnim hibridom. Gostota nakopičene energije v fosilnih gorivih pač. Vsaj zaenkrat je to še ena izmed fizikalnih težav. Naj samo opredelimo kam spada priključni hibrid. Predvsem ima močnejšo baterijo od navadnega hibrida, kakšnih 100 kilogramov teže več, malo manjši prtljažnik, ugodnejšo porabo zaradi večjega deleža električnega pogona, nekaj boljše papirnate pospeške in višjo ceno.

Samo to? Ne, seveda ne. Napolnite ga lahko kar doma na znano šuko vtičnico. Brez skrbi, Hyundai ponuja tudi polnilne rešitve za hitrejše in bolj sofisticirane polnilnice. No, pa se splača? Ekološko gledano vsekakor se. Če vam je vsakodnevnih 65 kilometrov čisto dovolj. Vzemite še kakšnega manj, če ste doma v hribih ali v hladnejših krajih. V praksi si s polnjenjem na dveh mestih zagotovite tudi kakih 55 previdnih kilometrov v eno smer. Zakaj previdnih? Ker, če ste načelni, ne želite preklopiti v bencinski način. Kamor pa Ioniq Plug-in-Hybrid samodejno preskoči, če od njega zahtevate več. Brez načelnosti lahko izkoristite vse nakopičene elektrone in potem preklopite v navadni hibridni način. Vseeno bo avto pri zaviranju hranil del energije, ki jo nato odda pri pospeševanju. S tem je poraba goriva manjša. Nikoli pa se Ioniq Plug-in-Hybrid sam ne napolni toliko, da bi lahko spet vozili več deset kilometrov samo na elektriko. Razen po klancu navzdol seveda.

In kako je videti vsakdanjik z Ioniqom kot priključnim hibridom. Prenova se mu poda. Nekaj je v kompletu LED luči za vožnjo in dnevnih lučeh, morda novi maski ali v LED zadnjih lučeh. Deluje všečno in odraslo. Za sicer funkcionalnim zadkom se skriva prijetno velik prtljažnik. Večinoma tistih 100 litrov manj kot jih ima običajni hibrid, nismo ravno pogrešali. V notranjosti je dovolj prostora za štiri odrasle osebe. Kvaliteta uporabljenih materialov in nasploh počutje v izjemno bogato opremljeni različici Impression, je zgledna. Hyundaiju se ni potrebno skrivati niti pred znamkami, ki bi želele v premium segment. Nov, več kot 10-palčni zaslon dotik je brezhiben. Gumbi in nastavitve pod njim pa vseeno spominjajo na ameriške ali daljnjevzhodne rešitve. Ta del najbrž ni iz Monchen Gladbacha, kjer ima sedež Hyunadijev evropski oblikovalski center. Pohvalimo pa lahko integracijo navigacije. Posebej, ko si privoščite iskanje nove polnilnice. Samo s tem delom postane jasno, da si nekateri izmed nas polnih električarjev pač ne moremo privoščiti. Hyundai Ioniq Plug-in-Hybrid namreč vedno dinamično išče najbližjo električno pipo. Tista pri stanovanju je zaprta v neki plačljivi garaži. Tista najbližja službi, pa oddaljena mokrih 500 metrov. Na srečo se Ioniq Plug-in-Hybrid na domačo elektriko napolni v dobrih štirih urah. Vleče nekje do 2kW, kar ni pretirano niti za bakrene vodnike niti za račun na koncu meseca.

Pri polno naloženem ali popolnoma praznem avtu vse deluje dobro. Ni pripomb nad zavorami, pomaga jim seveda tudi način rekuperacije kinetične energije, ki istočasno polni akumulator. Niti nad močno udobnim, a povsem nadzorovanim vzmetenjem. Volanski obroč je bil celo ogrevan, prijeten na pogled in otip. Mehanika odgovarja veliki večini voznikov. Z dinamičnega stališča priporočam večje pnevmatike za zmernih 450 evrov. Rad žrtvujem nekaj udobja za malce ostrine. Ne bi pa zamenjal prijetnega 6-stopenjskega, robotiziranega menjalnika z dvojno sklopko. Udobna in za hibridni koncept predvsem nujna rešitev.

Bencinski agregat je, bolj ko ga ogledujete, najmanj sodoben del Ioniqa. Pri nizkih vrtljajih je še mehak in komaj občuten. A kaj, ko ima povsem klasične karakteristike s povprečnimi 77,5 kW največje moči in vršičkom navora pri resnih 4000 vrtljajih v minuti. Tam je grob in neotesan. Če se podajate v hitrostne vode ali dirjate po odsekih z večjim naklonom, postane prav moteč. Samoomejitev na kakšnih 120 - 130 km/h prinese blagodejni učinek v vseh področjih, pri denarnici, pri obremenjenosti ušes in pri odnosih z radarji. S priganjanjem hrup odnese tudi precej energijskega prihranka.

Vrnimo se nazaj na energijsko bilanco. Pri tem se bomo dotaknili bistva avtomobila in njegove največje prednosti. Ugotovili smo, da je moč v kratkem času, preko navadne vtičnice Ioniq Plug-in-Hybrida oskrbeti z zalogo energije za več kot 55 kilometrov. Do službe in nazaj, pa še do vrtca, je tako zelo malo, da ga je bilo moč polniti samo enkrat tedensko. Dvakrat, če si je kdo privoščil še obisk trgovine v primestju. Brez kapljice porabljenega bencina. Za koliko evrov mesečno? Odvisno od vaše tarife, ampak kvečjemu za prgišče evrov. Slaba stran? Potrebno je paziti na plin, voziti ekonomično in predvsem ne prižigati gretja. Takrat bencinar veselo proizvaja svoje produkte in vam ob krojenju udobja pokvari račun. Res je, mesec za mesecem lahko na tak način po mestu vozite samo z električnim pogonom. Ko greste na daljši izlet z družino, pa uporabite varnost zaloge energije v obliki bencina in pridete kamorkoli in od tam tudi domov. Brez iskanja polnilnic, če to pač ni vaš fetiš, moj zagotovo ni. Pa spet na 220 V in naslednji dan v službo.

Največja škoda je, da prednosti Plug-in-Hybrida Hyundai tako visoko ceni. Za manjšo razliko v ceni, bi napisali, da si drugega avtomobila niti želeti ne smete. Tako pa v praksi težko prihranite šest tisočakov za bencin (v primerjavi z navadnim hibridom). Pri današnjih cenah je to slabih 140 polnih rezervoarjev za gorivo. Samo s to razliko bi prevozili krepko čez 100 tisoč kilometrov. Pa še državne su