Odlok vlade, da se zaradi epidemije ne smemo gibati izven občin stalnega prebivališča, z določenimi izjemami, je pravzaprav podlaga za to na prvi pogled všečno statistiko. Ni prometa oziroma je ta precej zmanjšan in temu posledično ni nesreč. Podatki policije kažejo, da se je v letošnjem letu do 20. 4. 2020 zgodilo 3.919 (v enakem obdobju lani 4.966) prometnih nesreč, v katerih je umrlo 20 udeležencev (33 v enakem obdobju lani), 107 je bilo hudo telesno poškodovanih (154 v enakem obdobju lani) in 1.212 lahko telesno poškodovanih (1.674 v enakem obdobju lani).

Zdaj pa tisto kar najbolj boli pri vsem tem. Vsak četrti letos umrli na naših cestah je pripadal skupini motoristov, mopedistov in kolesarjev. No, to pa je podatek, o katerem bi nas vse moralo skrbeti. Zadnji dnevi in tedni so za motoriste, mopediste in kolesarje idealni. Sonce, visoke temperature, vedno bolj vroč asfalt, ki pomeni tudi boljši oprijem, in tisto najbolj pomembno, prazne ceste. Nekateri, ki se enostavno v tem času ne znajo brzdati, sedejo za krmilo in se poženejo nabirat kilometre. Sam živim v neposredni bližini najbolj priljubljene ceste, ki pelje na Obalo. V zadnjih dneh je od daleč slišati kar nekaj junakov, ki svoje dvokolesnike vrtijo v rdeče polje vrtljajev. Ampak, dragi moji, to ni dirkališče. Še vedno je običajna cesta, ki ne glede na to, da njej ni tako visoka frekvenca prometa, še ne pomeni, da ta ne skriva drugih pasti. Na primer, prehod živali. Pretekle dni sem ob cesti nekajkrat opazil divje prašiče. Trk s to živaljo za motorista pomeni zelo hude posledice. Ni vredno. Hkrati pa na tak način po nepotrebnem obremenjujemo tudi policiste in reševalce.

Na tem mestu še enkrat tudi moj poziv, dokler so razglašene izredne razmere v državi, naj bo ta vožnja malce drugačna kot sicer, obenem pa na najvišjem nivoju previdnosti. In še, čelada in ostala varnostna oprema so nujni pogoj za vožnjo. Eden od treh mrtvih motoristov pretekli vikend ni uporabljal čelade. Nepredstavljivo.