Formula 1 se je torej sedem let po tem, ko je slovita steza sredi pogorja Eifel nazadnje gostila dirko, znova vrnila na Nürburgring. Bolj kot po samem dogajanju na stezi pa nam bo tokratna izvedba v spominu najbrž ostala zgolj kot tista dirka, na kateri se je uspelo Hamiltonu po številu zmag izenačiti z Michaelom Schumacherjem. Težko bi namreč dejali, da je imel angleški dirkač na poti do svoje 91. zmage v karieri pretirano težko delo. Sicer drži, da mu v prvem krogu ni uspelo prehiteti Bottasa, ki pa v nadaljevanju ni uspel obdržati vodstva. Najprej po zaslugi napake v 1. zavoju, ki jo je storil v 13. krogu, dokončno pa po okvari svoje MGU-H enote, zaradi katere je tudi odstopil. Hamiltonov edini pravi tekmec za končno zmago je tako postal Verstappen, ki pa – kljub temu, da mu je uspelo v zadnjem krogu odpeljati najhitrejši krog dirke – Mercedesovega dirkača na vrhu realno nikoli ni resneje ogrozil.

Povsem drugačna zgodba je bila v boju za tretje mesto, za katerega sta se na koncu udarila Ricciardo in Perez. Avstralski dirkač je večji del dirke resda preživel pred Mehičanom, toda predvsem po zaslugi drugačne taktike, ki pa se je proti koncu zdela že za napačno. Pri Renaultu so namreč upali, da bo Ricciardo z dodatnim postankom, s katerim bi imel za zaključek dirke nameščene svež komplet gum, v boljšem položaju kot Perez, ki se je vozil na rabljenih srednje trdih gumah. Tovrstni načrti pa so se v veliki meri porušili že v prvih devetih krogih, ko Ricciardo ni našel poti mimo Leclerca ter posledično izgubil ogromno dragocenega časa. Nato se je zgodil 44. krog, ko je na stezo zaradi ustavljenega Norrisa zapeljal varnostni avto.

Norris je bil pred tem prav tako povsem blizu stopničk in bi v primeru, da ne bi naletel na okvaro, Ricciardu najbrž povzročal še več težav kot Perez. A v 26. krogu je opazil, da njegov McLaren ne deluje več tako kot bi moral in hitro je postalo jasno, da od stopničk tokrat ne bo nič. Kljub eksponentno slabšemu ritmu pa Norris ni želel obupati. Kar pa je po svoje razumljivo, saj se je še vedno vozil znotraj najboljše deseterice. A zgolj do 44. kroga, ko je dirkalnik dokončno odpovedal.

Na stezo je torej, kot že omenjeno, zapeljal varnostni avto, ki je v prvi vrsti razveselil Ricciarda. Slednji je namreč takoj zavil v bokse in izgubil pri tem bistveno manj časa kot bi ga v normalnih okoliščinah. Ko se je torej krog kasneje v boksih ustavil še Perez, ki bi bil v nasprotnem primeru na starih gumah lahek plen za preostale, je bil dvoboj bolj ali manj odločen.

Peto mesto, a dokaj daleč od stopničk je bil Sainz, šesti je bil Gasly, sedmi pa Leclerc, ki bil tudi edini Ferrarijev dirkač med dobitniki točk. Vettel je imel namreč pred domačimi gledalci bolj ali manj slabo dirko (v 11. zavoju je celo zletel s steze) in bil na koncu šele 11. Zato pa je imel povsem drugačen dan (vnovični) povratnik Hülkenberg, ki je v cilj pripeljal kot osmi. In to kljub temu, da je na prizorišče prispel šele v soboto zjutraj in bil na kvalifikacijah povsem zadnji. Med dobitniki točk sicer najdemo še Grosjeana in Giovinazzija, rekorder Raikkonen, ki je odpeljal svojo 323. dirko v karieri, pa je bil (tudi po zaslugi trčenja z Russellom) tokrat dvanajsti.