V Veliki Britaniji se v mraku zgodi 40 odstotkov vseh nesreč s smrtnimi žrtvami, čeprav se med 19. in 7. uro odvija le petina celotnega prometa v državi. Dodatni dejavniki, ki povečujejo tveganje za hudo prometno nesrečo, so še slabo vreme in omejena vidljivost, svoje pa prispeva tudi psihofizično stanje voznikov, ki je ponoči praviloma slabše.

Proizvajalec luksuznih avtomobilov DS Automobiles je ob razvoju inovativnih tehnologij za boljšo vidljivost v mraku, kot sta DS Active LED Vision in DS Night Vision, analiziral podatke o prometnih nesrečah s smrtnim izidom leta 2019 v Veliki Britaniji. Njihove ugotovitve so pokazale, da je v zimskih mesecih zaradi slabšega vremena ter krajšega obdobja dnevne svetlobe tveganje hude prometne nesreče znatno večje. Voznikom lahko povzroča dodatne težave tudi tako imenovana nočna slepota, motnja, pri kateri se oči ne morejo ustrezno prilagoditi mraku in je tako vidna zaznava občutno manjša. Tovrstne težave se s starostjo poslabšujejo – pri starosti 50 let potrebujemo dvakrat toliko svetlobe, da vidimo enako dobro, kot pri 30-ih. Po 60. letu se lahko pojavljajo tudi različne degenerativne bolezni, ki vplivajo na slabši vid.

Proizvajalci sicer ponujajo različne asistenčne sisteme v pomoč pri nočni vožnji, veliko pa lahko voznik k varnosti v prometu prispeva sam. Žarometi morajo biti pravilno naravnani in čisti, prav tako mora biti čisto vetrobransko steklo, armaturna plošča pa zastrta, da se prepreči odsev svetlobe, ki bi lahko motil voznika. Voznik naj hitrost vožnje zmanjša, ob srečanju z nasproti vozečimi avtomobili pa naj ne gleda v snop svetlobe njihovih žarometov.