Razvojniki so zanj in še za druge tri bratrance (Seat Leon, Audi A3 in Škoda Octavia) iz nemške skupine razvili novo platformo, ki mu v največji meri prinaša veliko možnosti nadgradenj za alternativne pogone, hkrati pa je s tem pridobil še nekoliko bolj samozavestno držo na cesti. Kot že omenjeno, zunanja podoba ne prinaša nekega bistvenega oblikovnega preskoka. Še največja sprememba se je zgodila na sprednjem delu, kjer so oblikovalci postregli z nekaj agresivnejšimi linijami (žarometi in maska), precej pomembna pa je tudi nova limonino rumena kovinaska barva (dodatek 696€). Tudi zaradi te je bil Golf osme generacije na cesti precej bolj opazen.

Veliko več nove vsebine je opaziti v potniški kabini. Da bi izstopal iz konkurence, je vozniško delovno okolje v celoti digitalizirano. To hkrati pomeni, da je izginila večina gumbov in stikal, s katerimi se je do zdaj upravljajo različne sisteme. Pravzaprav je v nizu novodobnih sprememb le ena, ki bo marsikomu povzročala težave. Namesto gumba za glasnost je tudi pri temu zdaj na voljo poseben drsnik na dotik. Potrebno se bo navaditi nanj. Analogne merilnike je zamenjala digitalna platforma, ki sem jo dovolj dobro spoznaval že iz ostalih sorodnih modelov. Prinaša dober pregled nad številnimi potovalnimi informacijami, ki jih je mogoče postavljati v različne formate, potrebnega bo le nekaj uvodnega spoznavanja s stikali na volanu. Ampak nič pretirano zahtevnega. Pri novi digitalni zasnovi sem morda v največji meri pogrešal podatek o nivoju goriva. Ta ni ves čas prisoten, pač ga je potrebno poiskati znotraj menijev. 

V sklopu digitalizacije je na osrednji konzoli postavljen še 10-palčni zaslon z enostavno grafiko, a z veliko podmeniji, ki so, kar je dobro, v celoti prevedeni v slovenski jezik. Uvodno spoznavanje z njim bo nekoliko daljše kot sicer. Preko omenjenega zaslona sem lahko spremljal vse kar je povezano o avtomobilu, upravljal vse asistenčne sisteme, klimatsko napravo, se povezal s pametnim telefonom preko Bluetootha, skratka zares obsežen nabor informacij se skriva v njem in na srečo je ta tudi procesorsko zgledno zmogljiv, da ne zmrzuje. Temu bom v bližnji prihodnosti namenil poseben članek. A med preskusom ni šlo brez težav. Nekajkrat se je na zaslonu izpisalo: Radio/mediji – funkcija trenutno žal ni na voljo. Prosimo, počakajte…. Seveda, v tem času preko tega zaslona ni bilo možno urejati ničesar. Šele, ko sem avto zapustil, zaklenil za nekaj deset minut, se je zadeva vrnila v prvotno delujoče stanje. Na Volkswagnu so mi kasneje pojasnili, da so seznanjeni s težavo in da bo nadgradnja na voljo v nekaj dneh.

Izpostaviti velja zanimivo zasnovo upravljanja z žarometi in meglenkami, ki ima svoje mesto na levi strani merilnikov, medtem ko se pod osrednjim zaslonom skriva še aktivacija štirih menijev. Klimatska naprava, pregled asistenčnih sistemov parkirna pomoč in izbira voznih profilov. Tudi pri tem velja enako. Preprosto in hitro dostopanje do funkcij. Omembe vredna težava je le v tem, da se domala povsod poznajo odtisi prstov. Všeč mi je tudi rešitev, ki klasično menjalno ročico zamenjuje stikalo z elektronsko povezavo do menjalnika. V Golfu se na sprednjih sedežih sedi zelo dobro, pri teh se pozicijo nastavlja delno preko stikal in mehanskih vzvodov, zadostno je prostor odmerjen tudi na zadnji klopi. 381-litrski prtljažnik se ne uvršča med največje, a bo kljub temu vanj možno naložiti nekaj torb in opreme za dopust. V našem primeru, testni avto ni bil opremljen z rezervno gumo, zato je pod predelno polico nastal še dodaten zajeten odlagalni prostor.

Največji adut Golfa je zagotovo dvolitrski dizelski štirivaljnik s 110 kilovati moči, povezan s sedemstopenjskim DSG menjalnikom. Ker je potniška kabina tako dobro izolirana, me je prepričal s tihim delovanjem, še bolj pa s porabo. S 45-litrsko posodo goriva sem v času preskusa, večinoma na avtocesti (s tempomatom nastavljenim na 130 km/h), prevozil nekaj čez 900 kilometrov in dosegel povprečje 4,8 litra. Če bi se v tem času vozil samo po klasičnih cestah, s hitrostjo okrog 90 do 100 km/h, bi najverjetneje z brez težav prevozil tisočaka s polno posodo in beležil povprečje morda tudi pod 4 litri. In to je tisto, kar povprečen uporabnik Golfa potrebuje. Avto za vsak dan in po potrebi za daljše poti. V primerjavi s prejšnjo generacijo, je Golf naredil korak naprej tudi pri voznemu karakterju. Volan je postal lažji, celoten mehanizem bolj natančen, podvozje pa dovolj dobro uglašeno, da ta ni ne pretrd in ne premehak (čeprav ni imel aktivnega blaženja), hkrati pa zna med zavoji pokazati veliko mero samozavesti. Ne gre pozabiti niti na dejstvo, da je ta opremljen s številnimi varnostnimi asistencami, kjer me je spet najbolj motilo vsakokratno izklapljanje sistema za ohranitev vozne smeri (Lane Assist). Dobra plat tega je, da to pomeni le dvakrat stisk stikala na volanu (možnost izklopa tudi na osrednjem zaslonu). 

Golf je z vsako generacijo nekoliko pridobil na ceni in tudi pri najnovejši izdaji ni nič drugačen scenarij. Pri testnemu modelu z opremo First Edition, ki temelji na paketu Style, je končna cena znašala vrtoglavih 33 tisočakov (osnova 30.540€), kar je za običajnega Golfa rahlo na meji razumnega. No, tega paketa opreme že ni več v ponudbi, zato bo takšnih primerkov na cesti bolj malo. Hkrati je testni avto dober prikaz, kakšen je lahko bogato založen Golf in česa pri njem ne bi pogrešali. Če bi ga sestavljal za svoje potrebe, zagotovo ne bi pozabil na matrične LED žaromete, ki so ocenjeni na vsega sedemsto in nekaj evrov, svoje poslanstvo pa, s sistemom za samodejno uravnavanje snopa, opravljajo več kot odlično. In ko smo že pri ceni, velja opozoriti še na dejstvo, da bi za dodatnega tisočaka iz prodajnega salona odpeljal 180-kilovatnega GTI-ja. Njegova začetna cena znaša 34.789€, medtem ko najcenejši Golf na ceniku stane 20.271€.