Naj se pustolovščina začne!

S paketom opreme Active, s katerim se ta različica vidno razlikuje od običajnega brata, je na voljo tako petvratna kombilimuzinska kot karavanska verzija. A roko na srce, ker gre za avto, ki bo uporabniku omogočil vožnjo tudi izven asfaltnih površin, bi raje izbral karavana. V prvi vrsti ponuja zgledno velik 608-litrski prtljažni prostor (prtljažna vrata se odpirajo z zamahom stopala pod odbijač), ki ga s preklopom naslona zadnje klopi še povečamo in morda uporabimo za počitek.

Focus Active se od svojega klasičnega brata razlikuje po tem, da ima spredaj za 30 mm višje postavljeno podvozje, zadaj pa 34 mm. Ni veliko, a dovolj, da z njim zapeljemo tudi po nekoliko bolj grobem makadamu. Dodatno ima ta še plastične obrobe na blatnikih, večja 17-palčna platišča, nekoliko spremenjena sta odbijača, opazne pa so tudi aluminijaste zaščite podvozja. In ne samo to. Precej daljši je tudi seznam serijske opreme.

Terenske lastnosti povezuje tudi zelo živahen litrski bencinski turbo trivaljni strojček s 114 kilovati moči v povezavi z ročnim šeststopšenjskim menjalnikom. V našem primeru je bila ta kombinacija nadgrajena z dodatkom blago hibridne tehnologije, kar pomeni, da so Fordovci pod sprednji sovoznikov sedež vgradili 48-voltno baterijo, ta pa je v povezavi z jermensko gnanim zaganjalnikom. Novost na papirju deloma malenkost pripomore k učinkovitosti porabe goriva in delovanju nekaterih podpornih sistemov. Roko na srce, med vožnjo bistvenih sprememb ni opaziti, izjema je le trenutek, ko voznik stopi s stopalke za plin. Takrat se začuti blagi učinek rekuperacije, obenem pa se je na skrajni desni strani merilnikov vključil še poseben znak.

Skratka, mobilna aplikacija je zgledno zasnovana (v slovenskem jeziku), na njej si lahko poljubno izberemo ime avtomobila (moj izbor je bil Boško) in preverjamo lokacijo, doseg s količino goriva, lahko se beleži vse prevožene poti (v tem primeru bo aplikacija precej obremenila baterijo v telefonu), ali odklepamo in zaklepamo vozilo na daljavo. Preko nje nam uvoznik sporoča, če je morebiti naš avto na seznamu za vpoklic ali pa se prek nje naročimo na servis pri izbranem pooblaščenem servisu. Skratka uporabno in za lastnika oziroma uporabnika brezplačno.

S Focusom sem prevozil slabega tisočaka kilometrov. Od tega tretjina na avtocesta, preostali del klasičnih cest oziroma nekaj makadama. Avto v tej izvedbi ponuja dodatna dva programa vožnje (Trail in Sliperry), ki zgolj malenkostno spreminjata delovanje nekaterih sistemov (ESP, odzivnost stopalke za plin…), čeprav sem večino časa imel vključen običajni program. Nekako ni bilo potrebe po dodatni izbiri. V kolikor je poraba pri takšnem avtomobilu pomembna, je potrebno stopalko za plin božati, to pa pomeni striktno upoštevanje cestno-prometnih predpisov. Kar ni niti tako slabo. Vse to prinese motorju primerno porabo sedmih litrov, a manj kot to pač ne gre. S polno posodo goriva bo zadostovalo za okrog 550 kilometrov vožnje. Se zna pa konjenica pod pokrovom konkretno razjeziti, če voznik to v določenem trenutku potrebuje, bo pa dinamičen način vožnje botroval k višji porabi goriva.

Potniška kabina je ergonomsko dobro zasnovana in ponuja dovolj udobja tudi za daljše poti. Ne gre oporekati niti kakovosti materialov in končni izdelavi v testnem avtomobilu, hkrati pa so Fordovci poskrbeli za dobro zvočno zaščito. Active X prinaša zgledno dolg seznam dodatne opreme, kjer je med drugim vključen tudi Fordov Sync3 vmesnik s funkcijo DAB (vsebina ni v slovenskem jeziku), na njem pa ni, na primer, zares odličnih LED prilagodljivih žarometov (1.100€). Končna cena s popusti tako znaša 27.660€ in se zniža še za tisočaka, če se nakup sklene preko financiranja.


Pred tem preventivno preklopim v program Trail. Dobre pol kilometra vožnje po makadamski poti me dejansko pripelje na ogromno travnato površino, kjer na eni strani vidim morje, na drugi pa Slavnik. No, to je pravzaprav letališka steza. Kdorkoli bi se tam znašel, zagotovo ne bi vedel, da gre za pristajalno stezo, saj razen treh opuščenih ladijskih kontejnerjev, ničesar ne spominja na letališče. Pa vendar kasneje malce »poguglam« in ugotovim, da je to uradno klasificirano kot vzletišče Crnotiče, da vzletno-pristajalna travnata steza na nadmorski višini 437 metrov meri 300 metrov in da menda z njim upravlja Aeroklub Koper.



