Ob naraščajočem trendu priljubljenosti križancev, ki ni le modna muha, pač pa prepoznavanje številnih prednosti, ki jih segment ponuja povprečnemu vozniku: višje sedenje, boljša preglednost, višji odmik od tal, prostornost, občutek varnosti in podobno, so v tem segmentu s svojim predstavnikom prisotne bolj ali manj vse volumenske znamke. Vozniki, ki prisegajo na prestižne znamke in si jih tudi lahko privoščijo, na ljudske znamke gledajo z nezaupanjem, zato je Audijev predstavnik v razredu malih križancev zanje dobrodošla izbira.

Po petih letih  je doživel stilsko osvežitev in tehnično posodobitev. Zunanjost se sicer ni drastično spremenila, še vedno prepoznavamo značilne linije Audijevega oblikovalskega jezika, so pa nekoliko preoblikovani odbijači, maska je nameščena nižje, v barvno paleto pa so dodali nekaj novih odtenkov. Moj sopotnik je bil v odtenku modre, ki je med opazovalci naletela na različne odzive – od navdušenja do zadržanosti. Osebno mi je bila všeč, ker je njena intenzivnost dodala pridih igrivosti sicer strogemu nemškemu značaju. Prenovljeni so tudi žarometi, ki imajo serijsko LED tehnologijo, v našem primeru pa je imel malček še opcijske matrične LED žaromete in paket opreme S Line, ki mu je dal nekoliko agresivnejši in športni videz.

Notranjost me je prvi hip rahlo presenetila, ker nisem opazila ekstremne digitalizacije, ki smo je vajeni v zadnjih letih. Natančnejši pogled pa je razkril, da je digitalna prenova še kako prisotna. Digitalni merilniki na zaslonu za volanom so jasni in lahko berljivi, osrednji infotainment zaslon pa vsebuje vse funkcije, ki jih od njega pričakujemo, čeprav je nekoliko manjši, kot bi si želeli. Po nekaj sekundah neuspešnega tapkanja po njem sem ugotovila, da to ni zaslon na dotik, pač pa ga upravljamo z MMI kontrolnikom na sredinski konzoli. Pod osrednjim zaslonom najdemo še nekaj klasičnih gumbov za upravljanje klimatske naprave in gumb za izbiro načina vožnje.

Med prednjima sedežema je še Audi Phone Box, predal za telefon z možnostjo brezžičnega polnjenja. Poleg standardne bluetooth povezljivosti je imel naš Q2 tudi LTE modul in dostopno točko za WLAN.

Pod pokrovom motorja je turbobencinski 1,5-litrski štirivaljnik z močjo 110 kW in navorom 250 Nm. Opremljen je s sistemom COD (Cylinder-On-Demand), ki ob nižjih obremenitvah izklaplja drugi in tretji valj ter tako zmanjša porabo goriva. Ta je obvladljivo nizka in v povprečju znaša okoli sedem litrov, lahko pa gre seveda za odtenek nižje ali tudi višje. Dvosklopčni sedemstopenjski avtomatski menjalnik zadovoljivo opravlja svojo nalogo, čeprav bi na trenutke lahko bil nekoliko hitreje odziven.

Podvozje je uravnoteženo, morda nekoliko trše in bolj športno, poskrbi pa za stabilno lego tudi v ostrejših ovinkih. Če so ti ovinki v tesni soteski in če se skoznje vozimo ponoči, je zahvaljujoč prej omenjenim matričnim žarometom vožnja razmeroma ugodna.  

Osnovna cena Q2 znaša 31.880 €, naše testno vozilo pa je imelo precej dodatne opreme, kot so lita platišča, kovinska barva, športni sedeži, matrični LED žarometi in drugo, zato je njegova končna cena znašala 43.410 €. Ob tem bi morda pomislili, da podobno vozilo volumenske znamke dobimo že za precej nižjo vsoto, toda filozofija Audijevega Q2 ponuditi malega križanca kupcem, ki želijo avto prestižne znamke.