V novi generaciji je najopaznejša prenovljena zaprta črna maska z oblikovalsko filozofijo Vizor, za katero so oblikovalci črpali navdih pri nekdanjem modelu Manta. Prvič smo jo videli na konceptu GT X leta 2018, danes pa jo imajo tudi že novi modeli Astra, Grandland in Crossland. Zaznamuje jo nov Oplov logotip s tanjšimi linijami in v črni barvi, zaradi česar je vizualno spojen z masko, v katero sta poravnana tudi oba žarometa.

Nivo opreme GS Line ima izrazito športni videz. Osnovno barvo karoserije, v našem primeru belo, dopolnjujejo črni poudarki in rdeča obroba strešne linije. Nova Mokka je od prve generacije krajša za 12,5 cm, vendar pa 2 cm daljša medosna razdalja obljublja prostornejšo notranjost. Prenovljena Mokka je tudi nekoliko »shujšala«, od predhodnice je lažja kar 120 kg.

V notranjosti se tema rdečih poudarkov nadaljuje. Armaturna plošča vključuje dva široka in dobro pregledna zaslona, ki sta z rdečo obrobo združena v celoto, ta pa je obrnjena proti vozniku. Všečni so tudi sijoči, skoraj zrcalni, črni elementi na armaturni plošči. Sama sem s svojimi skromnimi dimenzijami za volanom sedela udobno, prav takšno je bilo tudi izstopanje in vstopanje, preglednost pa je bila zelo dobra. Manj navdušeni so bili višji sopotniki, ki so ob izkrcavanju kar nekoliko negodovali zaradi pomanjkanja prostora, opozorili pa so tudi na odsotnost ročaja nad vrati za nemirno sedečega sopotnika. Med priboljški, ki sicer niso nujni, so pa vsaj zame izjemno dobrodošli, je bil tudi prostor za brezžično polnjenje pametnega telefona na sredinski konzoli.

Pa še en bombonček se skriva v notranjosti: tako imenovani easter egg, ki jih avtomobilski proizvajalci radi dodajajo za popestritev. Pri Oplu so izbrali gravuro morskega psa, ki ga pozorno (ali vztrajno) oko najde nekje v notranjosti, kot dokaz Oplove osredotočenosti na detajle in v vzpodbudo voznikom na odkrivanje vseh podrobnosti avta. V našem testnem vozilu sem ga odkrila tik ob polnilni plošči.

Za pogon je skrbel 1,2-litrski turbobencinski motor z močjo 96 kW, povezan z osemstopenjskim avtomatskim menjalnikom. Ta je svoje delo spodobno opravljal, le na trenutke se je malce obotavljal.  Povprečna poraba pri kombinirani vožnji je znašala 7,4 litre na sto kilometrov.

Splošen vtis, ki sem ga dobila med vožnjo, je bil prijeten. Odzivnost volana je bila dobra, podvozje je bilo razmeroma mehko in je neravnine dobro pobiralo. Pogojno nevarno nevšečnost sem opazila na blagih klancih, kjer pomočnik pri speljevanju v klanec ni zaznal, da je čas za njegovo pomoč, zaradi česar je avto začel drseti nazaj, zaradi odsotnosti klasične ročne zavore in sklopke pa nisem mogla narediti popolnoma nič, razen upati na najboljše. Vseeno je na strmem klancu nalogo opravil, kot je treba. Omeniti velja še dejstvo, da za razliko od predhodnice nova Mokka ne ponuja več možnosti štirikolesnega pogona, ker kupci zanj niso kazali posebnega zanimanja.

Pohvalna lastnost Mokke je tudi njena opremljenost z asistenčnimi sistemi, ki so v veliki meri vključeni že serijsko. Med njimi je prepoznavanje prometnih znakov, pomoč pri ohranjanju voznega pasu in opozarjanje na nevarnost naleta s samodejnim zaviranjem v sili. Ena izmed Oplovih inovacij so tudi LED matrični žarometi Intellilux, ki so v tem segmentu redkost.

Za osnovno različico Mokke z nivojem opreme  GT Line je potrebno odšteti 23.790 evrov, tesno vozilo pa je imelo še sistem Multimedia Navi Pro z navigacijo za 1.150 evrov, brezžično polnilno postajo za 150 evrov, ogrevanje prednjih sedežev za 250 evrov, paket Park And Go z vzvratno kamero in sistemom za zaznavanje mrtvega kota za 300 evrov in sistem zagona motorja brez ključa za 200 evrov. Končna cena je tako znašala 25.970 evrov.