Zadnje čase kombiji niso več klasični delovni stroji, pač pa večinoma zelo dobra vozila, ki združujejo veliko karakterjev v enem. In ne samo to. Postali so tudi oblikovno všečni. Eden takšnih je na primer še vedno Fordov Tourneo Connect, pardon Courier…ups, ne, pravilno je Custom. Priznam, dolgo sem potreboval, da sem se navadil na te oznake. 

Tourneo Custom je dolg skoraj 5 metrov in širok nekaj več kot 2 metra, a vseeno sem z njim lahko zapeljal tako rekoč povsod tja, kamor gre tudi večji družinski karavan. To je eden poglavitnih razlogov, da so tovrstni kombiji še kako uporabni. Le vožnja po avtocesti bo dražja od karavana, saj potrebuje dražjo 2B vinjeto. Naš testni primerek je imel po pokrovom vgrajen zmogljiv 135-kilovatni dizel, spojen s šeststopenjsko avtomatiko, ki sta brezhibno ubogala moje ukaze. Velikan, ki sicer tehta 2,3 tone, brez težav dosega visoke hitrosti na avtocesti ali pa povsem mirno in mehko obdeluje podeželske ceste. S 70-litrsko posodo za gorivo bodo obiski bencinskih servisov razmeroma redki, saj bo točenje goriva ob povprečni porabi okrog osmih litrov potrebno šele po več kot 600 oziroma 700 kilometrih.  

Paket Active v prvi vrsti prinaša več serijske opreme. Na zunaj to najprej opazimo pri drugačnih 17-palčnih platiščih, strešnih nosilcih, dodatnih pragovih, ki imajo funkcijo vstopne stopnice, aluminijasto zaščito podvozja in z nekaj dodelavami na samem podvozju. Slednje se kaže v tem, kako dobro požira neravnine ali slabo utrjen makadam, na katerega sem večkrat zapeljal, da sem dosegel svoj začrtan cilj. Tako sem družino odpeljal skoraj na vrh Nanosa, Vremščice ter Slavnika. Morda bi na tistih najbolj strmih delih, kjer se tu in tam umikaš in ustaviš nasproti vozečim, vendarle potreboval štirikolesni pogon za bolj lahkotno speljevanje. No, če bi bil testni Custom opremljen z ročnim menjalnikom, si kupec lahko dodatno omisli zaporo diferenciala z omejenim zdrsom, v primeru samodejnega menjalnika pa ima Custom vgrajen zgolj sistem za nadzor zdrsa pogonskih koles in malce preurejeno delovanje ESP-ja. Ko že omenjam štirikolesni pogon, ta bi zagotovo prišel prav na zasneženi podlagi, ko se z družino odpelješ na smučanje ali sankanje.

Bistvo Custuma Acitve je potniška kabina. Prostornost je prva odlika tega kombija. Dostop do druge in tretje vrste je omogočeno preko drsnih vrat z zatemnjenimi stekli, ki ustvarijo široko odprtino. Konfiguracija sedežev gre po sistemu 2-2-3. Vseh šest samostojnih v drugi in tretji vrsti je možno zlagati, obračati ali v celoti odstraniti. A pozor. Teža enega je preko 30 kilogramov, kar ni najbolj lahko opravilo. Tega uporabnik ne počne vsak, pač takrat, ko je potreben prevoz večjih stvari. Večje kolo lahko postavimo v del med prvo in drugo vrsto sedežev, ali v prtljažnik. Dovolj je, da se v eni potezi zloži zadnje tri sedeže in tako se pridobi veliko prostora, od 1200 do 2900 litrov. 

Na sprednjih dveh sedežih, ki imata vgrajeno oporo za roke (vsi so odeti v kombinacijo usnja in blaga) sta voznik in sovoznik kralja. Všeč mi je, da ima prestavna ročica posebno stikalo za prestavljanje, visok položaj sedenja kakopak prinaša izjemen pregled nad okolico, odlagalnih površin nikakor ne primanjkuje, dovolj velik, vsebinsko poln in lahkoten za uporabo pa je tudi 8-palčni zaslon z infozabavnim sistemom Sync3. Zamerim le to, da ni preveden v slovenščino. Pa vendarle vse le ni tako idealno. Zmoti dejstvo, da ima Custom še vedno vgrajeno le mehansko klimatsko napravo, da merilniki niso vsaj delno digitalizirani, da sta stopalki za plin in zavore za odtenek preveč visoko postavljeni in da bi na lahko nekoliko bolj poskrbeli za zvočno izolacijo kabine. 

Takšen Custom ima ceno dobrih 41 tisočakov oziroma 2500 evrov več od klasične različice. Res je, veliko denarja, a potrebno je vedeti, da ponudi veliko vsebine in kot tak zlahka zasenči dobro opremljenega karavana, ki stane približno isto ali celo več. Edina škoda je, da Fordovci Custuma Active niso opremili s tisto velikansko masko, ki ima vgrajen velik napis Ford.