Srčno si želim, da bi takšni avtomobili v prihodnje še vedno ostajali v ponudbi avtomobilskih proizvajalcev, saj bodo verjetno kmalu postali eni redkih z dizelskimi motorji. Kako dolgo bo to še trajalo, za zdaj nihče ne upa napovedati. Če bi v tem trenutku imel dovolj velik družinski proračun, bi bil poltovornjak kot je Hilux zagotovo parkiran v garaži. Ker je vsestranski. No, skoraj. V nekaj dnevnem preskusu sem zelo hitro ugotovil, da se v vlogi družinskega vozila morda ne znajde najbolje. Dva otroška stola na zadnji klopi in dva potnika spredaj, pa obisk trgovine postane zahteven projekt. Keson odprtega tipa ne pride v poštev za zlaganje vrečk, zato ostane zgolj še iskanje vmesnih prostorov in neudobno sedenje sopotnika. To je pravzaprav edini večji minus, ki ga izpostavljam.

Hilux z dvojno kabino je dobil nekaj oblikovne svežine na zunaj, ki se jo najbolj opazi na sprednjem delu. Nov je odbijač z dodano aluminijasto zaščito motorja, pa maska, LED žarometi in LED dnevni podpis. Torej, če k tem novostim prištejemo še večja 18-palčna platišča in novo zeleno barvo, celoten zunanji videz deluje precej bolj markantno. A bistvo se skriva v tehniki. Kot že omenjeno, Hilux je dobil nov zmogljivejši dizelski motor in čeprav so šestvaljnike že zdavnaj opustili, je novi 2,8-litrski štirivaljnik v povezavi s šeststopenjsko avtomatiko pravzaprav prijetno presenečenje. S 150 kilovati moči in bogatim navorom 500 Nm zmore vse napore, ki mu jih nalaga voznik. Karakterno se lahko spremeni v udoben potovalni avtomobil, ki mu avtoceste niti malo ne smrdijo, saj lahko dosega visoke hitrosti (hkrati pa pomeni bistveno višjo porabo goriva – okrog 11 litrov) in za potnike ponuja visoko mero udobja, ne glede na to, da je ta zadaj opremljen z listnatimi vzmetmi. Na drugi strani 5,32-metrski orjak z 1,52 metra dolgim odprtim kesonom (alu rolo stane najmanj 1700€) omogoča, da z njim prevažamo slabo tono težak tovor ali za seboj vlečemo prikolico z zavorami, ki ne bo težja od 3500 kilogramov. Za popolnejši zunanji videz bi mu dodal še okrasno cevasto zaščito postavljeno za kabino, katere strošek je najmanj 725 evrov.

Daleč najbolj suveren je na terenu. Makadam, pesek, blato snežna podlaga, to je njegov naravni habitat. Opremljen s pravo terensko obutvijo, z 31-centimetrskim odmikom karoserije od tal, z izboljšavami na volanskemu mehanizmu in možnostjo elektronskega priklopa štirikolesnega pogona tako rekoč ni ovire, ki je ne bi premagal. Že ob prvi predstavitvi smo ga gnali po strmih skalnatih vzponih in ga preskusili tudi na grobem makadamu, za čas preskušanja pa sem ga po stranskih poteh gnal na vrh bližnjih hribov. Na določenih izpostavljenih mestih je bila potrebna pomoč reduktorja (potrebno se je ustaviti in prestaviti v prosti tek) oziroma sistema za pomoč pri strmem spustu. Da bi stoodstotno izkoristili zmogljivosti velikana, velja izbrati vozni profil Power. Terenska zabava v najboljšem pomenu besede, čeprav vendarle ni odveč spomniti, da ne glede na »Invincible« karakter, obstajajo fizikalne zakonitosti, ki jih velja spoštovati.

Potniška kabina nikakor ne spominja na delovno vozilo. V bogato opremljeni različici prinaša videz in uporabnost v obliki osebnega vozila, le s to razliko, da je sedenje precej višje. Sedeži in zadnja klop so odeti v usnje, nov je volan in osrednji infozabavni vmesnik, ki ne pozna slovenskega jezika, medtem ko serijsko JBL ozvočenje poskrbi za nekaj glasbenih užitkov na visokem nivoju. Dobra lastnost osrednjega zaslona je tudi ta, da predvaja sliko štirih kamer na avtomobilu, ki olajšujejo vožnjo po zahtevnem terenu ali pri parkiranju na ozka parkirna mesta. Vsi ti dodatki na drugi strani vplivajo na ceno Hiluxa, ki se primerno povečuje. Če na ceniku najosnovnejši stane natanko 30 tisočakov, je bil naš testni primerek postavljen na najvišje mesto, kar pomeni 46.950 evrov. Slednji je potrebno prišteti še kovinsko barvo za 650 evrov in oblogo tovornega prostora za 475 evrov.