Po uradnem dokumentu IPCC iz 2014, Medvladnega sveta za podnebne spremembe, so načini pridobivanja obremenjeni z različnimi stopnjami CO2 na proizvedeno kWh (v gramih na kilovatno uro, g/kWh). Če gremo po vrsti – vetrne elektrarne z 11 g CO2, jedrska energija z 12 g CO2, hidroelektrarne s 24 g CO2, solarne elektrarne s 45 g CO2, biomasa z 230 g CO2,  zemeljski plin s 490 g CO2 in termoelektrarne na premog s kar 820 g CO2. V teh številkah je seveda upoštevana amortizacija in CO2 obremenitev pri izdelavi, ki kažejo, da tudi solarne elektrarne imajo svoj proizvodni dolg, ki se vleče skozi celotno povprečno 20-letno obdobje delovanja. Biomasa na primer ima nižjo vrednost kot druge reči, ki jih kurimo, ker je pri nastanku (beri, rasti) nekaj CO2 odvzela iz ozračja.

S temi podatki in razmerjem virov lahko izračunamo skupno obremenitev kWh za vsako državo – podatki se razlikujejo iz ure v uro, saj se tudi razmerje virov spreminja. V Sloveniji ob 1h zjutraj 16. januarja vrednost znaša 328 gramov CO2 za vsako proizvedeno kWh. NEK predstavlja ta hip 29,76 % pridobljene energije in proizvaja skupno 1 % emisij, na drugi strani pa zloglasni TEŠ, ki deluje s 60 % moči in je najmočnejša posamična elektrarna pri nas, v omrežje prispeva ta hip 21 % proizvedene energije, pri čemer ustvarja 58 % vseh emisij. Večino ostale elektrike dajejo hidroelektrarne, ki dajejo 5,7 % elektrike in 1 % emisij. Ta hip delujejo tudi plinske elektrarne, ki prispevajo 15 % CO2. Solarne elektrarne glede na uro – logično  - ne prispevajo nič. Ker se deleži ne seštejejo, del elektrike Slovenija ta hip uvaža.

Zanimivo je pogledati nekaj drugih držav v EU – Nemčija ima s svojo zgrešeno energetsko politiko ob polnoči 520 g CO2 na kWh emisij, Nizozemska, presejana z vetrnicami, pa še za odtenek več -  525 gramov. 70 % ustvarjajo termo in plinske elektrarne, delež proizvedene elektrike iz vetra je ta hip zanemarljiv in znaša 3,49 %, izkoristek pa je trenutno 6,3 % od skupne 7,6 GW za to vrsto pri njih. Narava vetrnih elektrarn je taka, da v povprečju izkoristek nikoli ne preseže 12-13 %. Podobno v Nemčiji delujejo vetrne ta hip pri 11,7 %, 43,5 % pa dodajo termoelektrarne in kar 73 % emisij CO2. Nemški jedrski reaktorji, ki prispevajo (le še) 6,9 elektrike, proizvajajo 0,17 % emisij. Nemčija, da bi zmanjšala svoje emisije, čisto elektriko kupuje od Francije in njenih JE, medtem ko svoje ugaša; zaradi tega in subvencij v vetrnice, ki so šle v 25 letih v 1500 milijard evrov, pa je cena elektrike v Nemčiji 15-20x višja kot v Sloveniji.

Na drugi strani imamo Francijo – ob 0:31 je ena najčistejših evropskih držav z 87 g CO2 na proizvedeno kWh.  64 % elektrike proizvajajo JE, še 10 % pa HE. Plinske elektrarne prispevajo 10, 39 % elektrike in ustvarjajo 46,28 % emisij. Francoske termoelektrarne, ki predstavljajo ta hip le 1,4 % proizvedene elektrike in tudi drugače v tem rangu, pa tolčejo kar 10 % vseh emisij CO2. Na severu sta bisera Norveška in Švedska. Norveška 86 % svoje elektrike ustvari iz HE in trenutno statistično daje zanemarljivih 28 g CO2 v ozračje. Sosednja Švedska ima enako razmerje virov kot Slovenija, le da nima TEŠ6. Tam so emisije 40 g CO2, 30 % dajejo jedrske elektrarne, vetrne 37 % in HE še dodatnih 29 %.

V EU imamo tudi dva velikanska svinjaka, dobesedno. Na drugem mestu je Poljska, kjer TE predstavljajo 72 %, plinske pa še 8 % proizvodnje. Ta hip Poljska proizvaja 732 g CO2 za vsako kWh. Na vrhu umazanih je Estonija, ki z zastarelimi elektrarnami, ki dajejo kar 1515 g CO2 za kWh, trenutno CO2 vrednost drži pri neslavnih 1139 g CO2 na kWh. 30 % elektrike Estonija dobi iz termoelektrarn, emisije pa predstavljajo skoraj 80 %. Vse razlike in kako si države prodajajo in kupujejo elektriko, pa si oglejte na https://app.electricitymap.org. Gledano globalno na razpoložljive podatke, pa vidimo, da so podobno kot Poljska umazane države še Japonska, Indija in v Kanadi New Brunswick, sosednji Quebec z 28 g pa je med najbolj čistimi na svetu.

Zakaj so te številke še zanimive – ker pokažejo, da je raba elektrike umazana tudi v prometu, sploh glede na izvor. Že res, da je nekdo s solarno elektrarno na strehi svoj avto obremenil le s 24 g CO2 na kWh pri polnjenju, gledano celotno omrežje, pa so številke absolutne. Te dni smo v zimskih pogojih pri 0° Celzija testirali Peugeotovega e-208, ki je imel povprečno porabo 23 kWh na 100 prevoženih kilometrov. V toplejšem vremenu septembra pri 18 stopinjah je ta je ta poraba na identični relaciji znašala 16,5 kWh. Če naredimo kalkulacijo na slovensko električno omrežje (23 x 328 / 100), pridemo do podatka, da prevožen kilometer z e-208 v teh zimskih pogojih prinaša 75,5 g CO2 na prevožen kilometer. Bencinska različica 208 s 100 KM proizvaja 97 g CO2, kar je le 20 g več kot ta hip za eAvto. Ponovno je treba opozoriti, da se prva številka spreminja iz ure v uro, odvisno od razmerja virov v slovenski elektriki in na lep sončen dan pade tudi pod 50 g. 

Še bolj zanimivo je, kako je se razmerje spremeni, ko gremo v eno in drugo stran emisij v EU. Na Norveškem je e-308 zares čist s 6,44 g CO2 / km, na Švedskem 9,2 g CO2 / km, v Franciji 20 g CO2 / km. V sredini polja v Nemčiji dobimo 118,7 g CO2, kar je za 20 gramov  več od bencinske različice, na Nizozemskem pa gre za elektronsko dlako nižje, na 116,15 g CO2 / km. Med pisanjem je od zgoraj do sem v 15 minutah Nizozemska padla na 505 g CO2!

In kako se kilometer s CO2 odraža v EU svinjakih? Na Poljskem je ta vrednost 168 g CO2 / km, kar je že za dve tretjini več od bencinske različice, v neslavni Estoniji pa kar 262 g CO2 / km. To je celo 30 g več kot BMW M3 Competition s 510 konji!!!!

Potegnjeno pod črto, je celotna energetska slika precej kompleksna in na kratki rok nerešljiva, tako zaradi virov kot neenakomerne porazdelitve teh razmerij po EU in svetovnih državah. Dejstvo pa je, tudi če eAvto napolnimo recimo s 50 kWh s povsem čisto elektriko (veter z 11 g in dobimo za 5,5 g CO2 na km emisij), bo teh 50 kWh nadomestila višja produkcija v drugem, manj čistem viru. Absolutna vrednost tako ostaja na sredini, edina pot pa je, da se pospešeno premaknemo v smeri vetrnih, solarnih, hidro in jedrskih elektrarn, pri čemer je znesek na proizveden TW elektrike glede na investicijo tudi tu v velikem razkoraku (ene se splačajo, ene pa niti pomotoma ne, za to razliko pa poskrbijo davkoplačevalci), o čemer bomo kdaj drugič.