Zakonsko določbo, ki jo nekatere države poznajo že nekaj let, smo prvega junija letos uveljavili tudi v Sloveniji. Gre za poenostavljen postopek pridobitve vozniškega dovoljenja za motocikle oziroma skuterje, katerih delovna prostornina motorja ne presega 125 kubičnih centimetrov.
Pobudnik teh sprememb je bila Avto moto zveza Slovenije, saj so mnenja, da tak poenostavljen postopek pridobivanja vozniškega dovoljenja prinaša več pozitivnih kot negativnih učinkov. Če se osredotočimo samo na mestna središča, so pri AMZS mnenja, da uporaba tovrstnih prevoznih sredstev lahko prispeva k večji pretočnosti prometa, manjši gneči in zmanjšanju onesnaževanja zraka. Zanimiva je tudi raziskava z Japonske s tega področja, ki izpostavlja pomen fizične in psihične pripravljenosti na delo tistih, ki se do službe pripeljejo na dvokolesniku. Ti delavci se v aktivni delovni proces vključijo hitreje in intenzivneje kot drugi. Razlog je jasen, ker so že med potjo v službo morali močno zaposliti tako možgane kot telo.
Namreč, tak hitrejši postopek pomeni, da morajo vozniki z B kategorijo opraviti minimalno šesturno praktično usposabljanje, ta pa stane okrog 300 evrov (s članstvom AMZS-ja tudi precej manj) in koda 125 je tudi formalno vpisana v register. Po podatkih Agencije za varnost v prometu je bilo od uvedbe spremembe za pridobitev vozniškega dovoljenja zanimanja za opravljanje omenjenega tečaja izjemno veliko. V treh mesecih je bilo izdanih kar 2800 vozniških dovoljenj kategorije B s kodo 125. Posledično se te spremembe v zakonodaji veselijo tudi trgovci. Sergej Petkovšek iz podjetja As Domžale, ki zastopa znamko Honda, pove, da se je že pred napovedano spremembo zanimanje za te vrste dvokolesnikov močno povečalo.
Petkovšek je ob tem pojasnil, da bi bila prodaja še večja, če povečano povpraševanje ne bi sovpadalo s težavami z dobavami, ki pa se bodo po njegovih predvidevanjih kmalu rešile. Povedal je tudi, da so kupci motociklov do 125 ccm po njihovih opažanjih večinoma ljudje, ki doslej niso bili motoristi. »S kodo 125 se pojavljajo motoristi, ki so bili doslej le avtomobilisti in ki nimajo veliko izkušenj z vožnjo motocikla, marsikdo pa se tudi ne zaveda pomena ustrezne in homologirane zaščitne opreme, zato je izjemno pomembno, da jih ozaveščamo in izobražujemo.«
In prav na vse te pasti opozarjajo tako pri AMZS, policiji in pri Agenciji za varnost v prometu. Vsi pristojni so mnenja, da pridobljeno znanje v šoli vožnje predstavlja zgolj osnovno znanje za udeležbo v prometu, ki ga je potrebno vselej dopolnjevati. Zato vse te, ki so in se še bodo odločili za nadgradnjo B kategorije predlagajo dodatne praktične tečaje, ki jih pripravljajo v AMZS centru na Vranskem. Namreč, ranljivost motorista oziroma stopnja tveganja za povzročitev prometne nesreče je lahko tudi do sto krat višja. Vojko Safran, izkušeni inštruktor varne vožnje v centru AMZS na Vranskem je mnenja, da razlik med vožnjo 125-kubičnega ali zmogljivejših motociklov tako rekoč ni.
»Zmotno je tudi prepričanje, da se bo motor ustavil bistveno prej kot avtomobil. Ob zares dobrem znanju zaviranja se bo motorist morda ustavil enako hitro kot avtomobilist. Večina motoristov pa ima pot ustavljanja daljšo.« Safran je izpostavil še aktivno varnost pri motociklih: »Motoristična industrija je v primerjavi z avtomobilsko v manjšem zaostanku. ABS je del serijske opreme od januarja 2017, vendar le za motocikle nad 125 kubiki. To je lahko za uporabnike 125-kubičnih motociklov težava, zato bi priporočal, da so pri nakupu motorja kupci pozorni tudi na ta vidik. Ob tem pa seveda, da si vsak kupi sebi primerno motorno kolo.«
In kaj na vse to pravijo na policiji? Pozdravljajo spremembo zakonodaje in obenem opozarjajo, da pri nadzoru cestnega prometa še vedno beležijo veliko število kršitev pri prekoračitvi hitrosti, prehitevanju in neupoštevanju prednosti. To so hkrati tudi najpogostejši razlogi za nastanek prometnih nesreč. Obenem so opozorili tudi na opažanja, da v poletnih dneh veliko voznikov motociklov pravzaprav ne nosi primerne zaščitne opreme. Zgolj čelado, ki je obvezen del opreme, medtem ko na motoristično jakno, rokavice in obutev preprosto pozabijo z izgovorom, da gre za krajšo razdaljo. Sicer pa tudi s policije svetujejo, da se vozniki čim večkrat udeležijo delavnic varne vožnje in drugih aktivnosti, pri katerih bodo pridobili dodatno znanje, veščine, izkušnje in spretnosti.
Pogoji in postopek za pridobitev kode 125:
- veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj 2 leti
- vpis v šolo vožnje in pridobitev evidenčnega kartona vožnje
- najmanj 6 učnih ur praktičnega usposabljanja
- vpis ustrezne kode v vozniško dovoljenje na upravni enoti