Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Razumem...
Zgodba o športnem diamantu
Renault Sport
Zgodba o športnem diamantu
Zgodba o športnem diamantu
28.03.2023 08:58

Znamka Renault Sport je po skoraj 50 letih dirkalnih in visoko zmogljivih cestnih avtomobilov preteklost.

Artur Švarc

To seveda ne pomeni, da so Francozi vrgli puško v koruzo, le marketinško filozofijo so spremenili. Pravzaprav so se vrnili na začetek – Renault Sport je (spet) postal Alpine.

Oddelek Renault Sport je nastal konec leta 1976 po združitvi dveh znamk in delavnic francoskega velikana, Alpine in Gordini. Dirkaški oddelek Alpine, glavna avtošportna divizija Renaulta, se je nahajal v Dieppu. Od tam so ga preselili v Gordinijevo tovarno v Viry-Chatillonu streljaj od Pariza. Če je bil Alpine zadolžen za konstrukcijo dirkalnih avtomobilov, so se pri Gordiniju ukvarjali pretežno z motorji. In ker sta dva otroka neprestano prihajala v konfliktne situacije, se je oča Renault odločil in obe tovarni postavil pod isto streho, da bi s tem nastalo bolj harmonično delovno okolje. Glavna naloga nove divizije je bila priprava na vstop v F1 in revolucijo s turbo motorji, seveda pa to ni bilo vse, saj se je Renault dokazoval tudi v drugih serijah.

Zgodba o športnem diamantu

Renaultovi avtomobili pod Gordinijevo taktirko so dobili veliko rallyjev v petdesetih in šestdesetih letih in Alpine kot druga podružnica Renulta je celo osvojil prvi naslov svetovnega prvaka v rallyju (WRC) leta 1973. Pozneje so z R5 Turbo in R17 Gordini še dosegli posamične uspehe, dokler se Francozi niso konec leta iz tega športa umaknili. So pa zato na evropskem nivoju osvojili naslove leta 1999, 2004 in 2005. Ne smemo pozabiti omeniti niti vztrajnostnih rallyjev. 1979 je štirikolesno gnana katrca osvojila drugo mesto na Dakarju, z Renaultom 20 Turbo 4x4 pa so 1982 celo zmagali. Pozneje je Renault podprl Schlesserjeve buggyje, s katerimi je legendarni dirkač zmagal 1999 in 2000.

Zgodba o športnem diamantu

Ves ta čas po združitvi je tekla tudi proizvodnja avtomobilov športne znamke Alpine, vse do 1994, ko je Renault zmogljive avtomobile, ki so jih izdelovali v tovarni v Dieppu, označil z Renault Sport. Tam je proizvodnja tekla vse do 2018, do konca zgodbe pa tudi v Renaultovi tovarni v španski Palenciji. Največje reorganizacije je Renault Sport doživel 2002 in 2016, a z novo strategijo francoske tovarne se je po 45 letih umaknil ponovnemu rojstvu znamke Alpine. Renault Sport je že pred nekaj leti razvil novi športni avto Alpine A110, zdaj pa se je vse skupaj torej obrnilo – Alpine je postal samostojna divizija, medtem ko je Renault Sport decembra 2021 uradno prenehal delovati kot samostojna divizija.

Dva najbolj prepoznavna modela zadnjega desetletja sta bila Clio in Megane R.S., mala in malo večja cestna raketa za dinamične voznike. Letos bo pod okriljem Alpine narejenih še 1976 primerkov Megane Renault Sport Ultime, potem pa je oznake R.S. dokončno konec. To pa ne pomeni, da v skoraj treh desetletjih od 1994 niso ustvarili nekaj zares tehnično čudovitih kreacij.

Zgodba o športnem diamantu

Pred začetkom avtomobilske zgodbe Renault Sporta je tovarna dala na trg nekaj majhnega, nekaj, kar imajo veliki. Renault Clio je bil uspešnica že v prvi generaciji kot duhovni naslednik Katrce in Petice. Vsi mulci tistega časa pa so sanjali o športni različici Clio Williams, ki so jo pripravili pri znameniti britanski tovarni, ki je v Formuli 1 uporabljala prav Renaultove motorje in v devetdesetih letih  serijsko dobivala kar nekaj sezon zapored. Clio Williams z zlatimi platišči in modro barvo in navitim motorčkom s 150 britansko rejenimi konjiči je sam po sebi sprožil razmišljanje šefov, da je čas za namenske cestne avtomobile za tiste, ki vedo, da ni vse le vožnja od točke A do točke B.

Uvertura Renault Sporta med cestnimi avtomobili je bil projekt W94, s katerim so pomladi 1995 v Ženevi presenetili javnost – šlo je za mali brezstrešni Spider, dvosedežni roadster z aluminijasto šasijo in sredinsko nameščenim motorjem. Čeprav ga na naših cestah nismo veliko (ali sploh) srečevali, so avto izdelovali vse do 1999. V 3,8-metrskem malčku se je vrtel isti 2-litrski motor kot v Cliu Williams, do stotice pa je 900 kilogramov težka zverinica potegnila v samo 5,8 sekunde. Končna hitrost, s čelado na glavi, se razume, je bila pri 251 kilometrih na uro.

Zgodba o športnem diamantu

Prava pot Renault Spora pa se je šele začela z drugo generacijo Clia. Malce bolj zaobljeni malček je dobil svojo različico Renault Sport leta 1999. Poganjal ga je izboljšani 2-litrski štirivaljnik F43 730 s 16-ventilsko glavo in variabilnim krmiljenjem ventilov in je premogel  127 kW (172 KM). Moč na sprednji kolesni par se je prenašal preko petstopenjskega ročnega menjalnika, v notranjosti pa je kraljevalo bolj športno vzdušje z športnimi sedeži, odetimi v usnje in alkantaro z všitim logotipom Renault Sport in serijsko klimatsko napravo. 2004 izboljšan model je dobil dodatnih 10 konjskih moči, pa tudi športni elementi na zunanjosti so postali bolj dodelani in »odrasli«.

Tretja generacija od 2005 do 2012 je iz F1 prevzela zadnji difuzor in stranske vstopnike za hlajenje zavor, motor je bil še izboljšan na 145 kW (197 KM) in čeprav je bil težji od druge generacije, je tudi do stotice prišel v 6,9 in ne več 7,1 sekunde, zahvaljujoč novemu šeststopenjskemu menjalniku. Po prenovi tretje generacije se je številka moči motorja zaokrožila na 200.

Zgodba o športnem diamantu

Četrta generacija Clia RS je bila najbolj radikalna – atmosfersko polnjeni Renaultov 2-litrski motor sta zamenjala Nissanov 1,6-litrski turbo in šeststopenjski dvosklopčni menjalnik. Motor je v štartu še vedno zmogel 147 kW (200 KM), 2016 pa je prišla še različica Trophy z 220 konji. Slednji je poskrbel, da je Clio Renault Sport Trophy stotico usekal v samo 6,6 sekunde. Od pete generacije naprej je šla dediščina modrega Williamsa v pokoj, ne pa tudi v pozabo.

Kratko obdobje je obstajal tudi najmanjši Twingo RS, ki pa je bil v bistvu le običajni Twingo z nekaj šminke in najmočnejšim 1,6-litrskim motorjem.

Prva velikoserijska Renault Sportova raketa pa ni dolgo ostala sama – z enako strastjo so se Renaultovi strokovnjaki posvetili tudi večjemu modelu Megane. Druga generacija tega malega družinskega avtomobila je prišla na trg 2004 in je osupnila s svojim nenavadnim dizajnom zadka s pokonci postavljeno zadnjo šipo in »preščipnjenim« prtljažnikom. Prvi Megane RS je bil na voljo s tremi ali petimi vrati – šasijo so sestavljali v Španiji, motor in ostalo pa zaključili v Dieppu. Za razliko od Clia tistega časa je imel Megane 2-litrski motor s turbo polnilnikom s 165 kW (225 KM), ki je avtu omogočal pospešek do stotice v samo 6,5 sekunde in končno hitrost 240 km/h. Ves čas so izdelovali tudi posebne izdaje, kot je na primer Megane RS 230 Renault F1 Team R26, posvečen dvema naslovoma prvaka v F1 leta 2005 in 2006 in se imenuje po zmagovalnem dirkalniku R26 iz 2006. Motor je bil malce bolj navit in je imel 169 kW (230 KM) ter 310 Nm navora, dodatno pa je bila tu še delna zapora diferenciala. Med drugimi različicami druge generacije najdemo tudi dizelskega RS s 175 konji, pa za 123 kilogramov lažjo različico R26.R.

Zgodba o športnem diamantu

Druga generacija Megana R.S., ki je temeljila na tretji, je prihajala s tekočih trakov med 2010 in 2016. Nov izboljšani turbo motor F4Rt je zdaj zmogel že 184 kW (250 KM) in 195 kW (265 KM) v Trophy različici od 2011 naprej. Megane R.S. 265 Trophy je odpeljal Nurburgring v samo 8 minutah in 8 sekundah in za 9 sekund izboljšal rekord predhodnika R26.R. Seveda v skupini za avtomobile s sprednjim pogonom.

Med 2012 in 2013 je bila na osnovi R.S. 265 narejena tudi omejena serije Red Bull edition, v čast ekipi v F1, ki je zmagovala z njihovimi motorji. Leto pozneje je rekord Nurburgringa odvzel Seat z Leonom Cupra z 280 KM. Francozi so v odgovor pripravili 275 Trophy R (2014-2017), s katerim so nekaj tednov pozneje popravili čas Špancev z 7:58,4 na 7:54,4. Prirastek moči je šel tudi na račun izboljšanega izpušnega sistema, ki ga je pripravil Akrapovič.

Zgodba o športnem diamantu

Tudi za ta rekord je za volanom sedel znani Renaultov preizkusni voznik Laurent Hurgon: »To je bila izjemna pustolovščina in sožitje v ekipi je bilo izvrstno. Vsi smo se združili za dosego skupnega cilja. Imel sem neverjetno srečo, da sem bil zadnji člen v tej verigi. To je nekaj, na kar sem zelo ponosen, privilegij, ki ga ne bom nikdar pozabil.«

Od 2017 naprej je na trgu še tretja in zadnja generacija Megana Renault Sport. Motor je zdaj 1,8-litrski turbo štirivaljnik, ki si ga deli z Alpine A110 in premore 206 kW (280 KM) v osnovni in 221 kW (300 KM) v Trophy in Trophy.R izvedbi. Prav ta model v različici Ultime v 1976 primerkih bo konec letošnjega leta zaključil zgodbo o Renault Sportu.

Dva posebna, dva ekstremna

Ob Spiderju kot prvemu otroku nove dobe Renault Sporta ne moremo mimo dveh posebnežev.

Prvi Clio RS je bil prava mala raketa z dvolitrskim motorjem. Vendar ni bil najmočnejši, vsa slava je šla v roke Cliu V6. Začelo se je že 1999 z dirkaško serijo Clio V6 Trophy, ki je zamenjala Spider Trophy. V lupini običajnega Clia 2. generacije se je za sedežem nahajal V6 iz Lagune z 210 kW (285 KM) ter vsa dirkaška oprema. Do 2003 so naredili 159 primerkov avtomobila, ki je prvenstveno nastal zaradi promocije novega Clia.

Zgodba o športnem diamantu



Idejo so potem od 2001 prenesli tudi v »običajni« cestni avto, prav tako narejen na osnovi druge generacije, le da si je z njo delil zelo malo delov. 3-litrski V6, ki je preko Lagune izviral iz skupine PSA, je bil navit na 169 kW (230 KM) in postavljen na sredo vozila, tam kjer je imel običajni Clio zadnje sedeže. Nova konstrukcija in ojačitve so zahtevale dodatnih 300 kilogramov, zaradi česar V6 pri pospeševanju ni bil bistveno hitrejši od običajnega Clia RS, je pa imel zato višjo končno hitrost, 235 km/h. Prva faza do prenove Clia je štela 1555 primerkov. V drugi fazi je z novo podobo luči in odbijačev Clio V6 dobil še nekaj dodatne moči, 188 kW (255 KM) in je služil prestižu, manj pa vsakodnevni rabi, poraba goriva je bila okoli 12 litrov, prtljažnika pa zaradi položaja motorja praktično ni bilo.

Do zaključka proizvodnje so naredili še 1309 primerkov, skupaj 2864. Čeprav je bil avto mešanica med dirkaškim in običajnim svetom, je imel kar nekaj serijske opreme – senzor za dež, avtomatske dnevne luči, klimatsko napravo in avdio sistem s CD-izmenjevalnikom za 6 CD-jev (čeprav je zvok motorja za voznikom in sopotnikom prinesel neko povsem drugačno izkušnjo in je malokdo dejansko vrtel CD-je). Ob lansiranju Clia V6 so mediji o njem pisali kot moderni klasiki in imeli so prav. 20 let pozneje so posamezni primerki vredni vsaj 70 tisoč evrov. Tudi Clio Williams iz prve generacije na primer se danes ceni okrog 40 tisočakov.

Zgodba o športnem diamantu



Drugi posebnež iz Dieppa pa je Renault Sport Megane Trophy, dirkaška različica prve generacije Megana RS. To je bil za dirkaško serijo namenjen avto, ki razen podobe z običajnim Meganom (in tudi RS) ni imel nič skupnega. Narejen je bil na cevasti šasiji z zunanjostjo iz steklenih vlaken v podobi Megana. Avto je imel močno predelan, sredinsko postavljen 3,5-litrski V6, prenesen iz modela Vel Satis, motor pa je bil pri Renaultu sposojen od koncernskega partnerja Nissana. Pri 7000 vrtljajih je razvijal 242 kW (330 KM) in 390 Nm navora pri 4500 vrtljajih. Moč je na zadnja kolesa prenašal Sadevov 6-stopenjski sekvenčni menjalnik. Avto ni cestno legalen in je bil namenjen zgolj v Renault Eurocupu, je pa sodeloval tudi v drugih prvenstvih kot so na primer Belgijsko turno prvenstvo in 24 ur Dubaja. Z drugo generacijo Megana RS je postal vizualno še hujša beštija z Nissanovim V6 motorjem z 243 kW (331 KM). Zaradi lahke gradnje je dirkalnik tehtal le 980 kilogramov.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
andro4328.03.2023 14:08
Twingo RS ni običajni Twingo z malo šminke ampak je čisto enako dodelan kot Clio ali Megane. V svojem razredu seveda, zato ima 133 KM, ampak tudi motor ni klasičen 1.6, ampak ima RS glavo in kolektorje (navadni tak motor ima 116 KM). Drugo je podvozje, zavore, bodykit...
Msport228.03.2023 17:45
Bravo, Aichi... Še en odličen članek. Skoraj stavim, da bo pristal tudi v ned. Večeru... ;-) Samo rahla poprava: Megane II z seksi ritko (še pomnite TV reklamo) je prišel leta 02, RS pa res 04.
Dež28.03.2023 21:03
Lep zapis, sem 2x prebral. Dodal bi še, da je R.S. v letih 2021/2022 razvil rally specialko Renault Clio rally 3, ki je njihov prvi rally avtomobil s 4 kolesnim pogonom. Ne vem ali je homologacija že končana, se pa zanj že sprejemajo naročila in naj bi ga videli na cesti v drugi polovici letošnjega leta.
© Copyright 1999-2023 Avtomanija