Gre lahko kaj narobe pri roadsterju, ki je na trgu od leta 1989? Takrat ni bila prav drugačna, torej avto za zabavna popotovanja v dvoje. Tudi avto z agregatom spredaj in pogonom na zadnja kolesa. Z nič kaj preveč razkošnim motorjem in majhno zložljivo platneno streho, da jo lahko odprete in zaprete z eno roko. Vmes je prišla še različica s trdo streho, ampak zgoraj napisano velja tudi za našo testno nagajivko. Še najbolj ozko odmerjena notranjost, dvosedežnik in še to manjši dvosedežnik. Če ste zelo veliki, si pred nakupom dodobra oglejte MX-5 in jo preizkusite. Na nek način je majhen prostor privlačen, intimen, kar vleče nas, da bi se z MX-5 poigrali tudi v času, ko mora biti streha zaprta. Večkrat smo pisali o ljubiteljih odprtih roadsterjev, ki jih tudi dež ne prežene. Usnjene notranjosti pa ravno nalašč že ne bomo namakali v dežju.

Ker je notranjost tako srčkano majhna, so vsi gumbi blizu. Nasploh je MX-5 prijazna do priletnih voznikov, ker je vse domače. Rečeno drugače, v njej se je čas malce ustavil in to ni niti tako slabo. Le zaslon zabavne elektronike in njeni možgani delujejo res počasi, tudi za priletne. Mazda MX-5 SKyactiv G184 je močnejša med družicami z dvolitrskim agregatom in 135 kilovati največje moči. Ne podcenjujemo želja kupcev po športnosti, niti sposobnosti Mazde pri pripravi športnika. Nenazadnje so imeli uspešno serijo MPS, ki pa jih niso nikdar kombinirali z MX-5. Štirivaljnik je nastrojen nekoliko staromodno. Ima veliko moči in je obenem v nižjih vrtljajih za drobec robat, čeprav z zvrhano mero uporabnega navora. Tudi sklopka je nekoliko čvrstejša. Morda deloma tudi na račun precej bolj ploskega poteka nog vzdolž dna avtomobila, ko stopalko dobesedno porinete, ne stopite na nanjo. 

Vrnimo se na izbiro agregata. Večna vojna se bije med tistimi, ki bi jim bilo kakšnih 75 kW popolnoma dovolj in onimi, ki bi si želeli turbopolnilnik, kaj enega raje dva. Mazdi iz generacije v generacijo bolj uspeva zadostiti obem strujam. Zvrti se brez zadržkov do rdečega območja, ki je nastavljeno na celih 7500 vrtljajev. Svojo moč pokaže brez zardevanja, v ovinkih tudi pomete z zadkom, če je potrebno. V motornem prostoru so ga postavili precej nazaj, vse zaradi ugodnejše razporeditve teže in lege na cesti. Njegov zvok je rezkejši, ampak še vedno dovolj pridušen. Poraba se giblje okrog ugodne osrednje številke sedmih in pol litrov na sto prevoženih kilometrov. Zagotovo bi šlo tudi z manj. Menjalnik s šestimi prestavami je zgodba zase. S kratko ročico zahteva tudi nekaj odločnosti. Dobro je stopnjevan, gibi so lahko hitri, tudi sunkoviti, ni pa ljubitelj neodločnih polžev. Gre za MX-5, ne za zdolgočaseno limuzino. Pogon na zadnja kolesa je dobrodošla tradicija pravi roadsterjev. Nič ne pritiče bolj igrivi MX-5, kot tu in tam, na najbolj ostrih ovinkih blago poplesavanje zadka. Še toliko lažje in bolje, če je podlaga malce zlizana.

Mazda MX-5 Skyactiv G184 je čvrst avto. Tudi ob roadsterski obliki in s platneno streho se ne zvija in ne negoduje. Volanski mehanizem je dovolj čvrst in neposreden, da lahko natančno in umirjeno vodite vozilo. Ni ljubiteljica hitrih vstopov v zavoj in potem reševanja kar se rešiti da. Vznemirljiva je pri zrelih rokah, zmernih hitrostih v prvem delu krivine in viharnih pospeševanjih iz ovinka. Pri stabilnosti poleg nujnega elektronskega nadzora sodeluje tudi Mazdin nadzor nad neobremenjenim kolesom, ki ga avto samodejno zavre in omogoča boljši oprijem z manj nagiba (Kinematic Posture Control pravijo pri Mazdi). Naloga vzmetenja ni ultimativno udobje, dodobra čutite podlago pod vozilom. Pri resnih napakah cestnikov tudi neotesano strese. Ne vidimo pretirane potrebe po izboljšavah pri zavorah, ki primejo kot se spodobi. Mazda namreč ponekod nudi tudi Brembove zavore spredaj.

Vse to pa ne moti pri vetru v laseh, odprti strehi in nizanju ovinkov na katerem izmed pogostih popotovanj, ki čakajo lastnike MX-5. Še najbolje takole ob koncu poletja ali v zgodnji jeseni na obmorskih cestah, med zapeljivimi vinogradi ali kje v Alpah. Streho zložite z eno roko in jo tako tudi ponovno zaprete. V prtljažniku ni tako malo prostora, da bi bili obsojeni na samo eno opravo. Samo poglejte si fotografije kaj vse smo stlačili vanj. Še bi ostalo za nekaj steklenic vina, odejo in kozarce, za piknik tako na hitro.