Začnimo na koncu. Avenger je na prvi pogled izjemno zanimiv avtomobil. Vsi nam je jasno, da so njegovi sestavni del iz Stellantisove zakladnice. A z vrsto zelo posrečenih oblikovalskih potez, so kljub vsemogočni plastiki, uspeli narediti privlačno vozilo. Spominja na uspele projekte konkurence, kot na primer malega Range Roverja ali terenskega Minija. Veliko ime v novi podobi. Poleg vsega ima nekakšno prepoznavno in všečno dušo. Pretiravamo? Morda, malce, ampak Jeepa sestavljenega iz evropskih delov, posebej z električnim pogonom na tako zabaven način še nismo izkusili. 

Jeep Avenger je svež model z začetka leta, ki ga izdelujejo na Poljskem. Navkljub fiatovsko obarvanim potezam, prinaša zanimivo zunanjost, ki ji ne uidejo družinske podobnosti, združene s sodobnim križancem oglatih oblin. Zadek je izjemno kratek. Zato se opazovalec upravičeno sprašuje kako so vanj spravili še prtljažnik. Med prijetnimi podrobnostmi najdete pikapolonico na plastičnem robu strehe, opazovalca neba na robu vetrobranskega stekla ali gore na zadnjem steklu. Vseeno je tudi Avenger del velike Jeepove družine. Čeprav smo nekajkrat slišali, da gre za poskus pretvorbe Peugeota v Jeepa, se zdi paket zunanjosti zelo prijeten.

Notranjost ne skriva Stellantisove zakladnice idej, čeprav robustno uporabnost nekako prepoznavamo kot del Jeepove tradicije. Kombinacija z armaturno ploščo v barvi zunanjosti je dobrodošla in poživlja. Prav tako ambientalna osvetlitev. Enako zanimiva je rešitev zračnikov in pokrova odlagalnega prostora pred sredinsko konzolo. Igrive podrobnosti, kot je zvok bobnov pri vklopu smernikov dajejo občutek, da so si pri Stellantisu za Avengerja vzeli čas in mu podarili nekaj več. Upravljanje in razporeditev zaslonov s tipkami je blizu, če ne enaka Peugeotu 2008. Podobno je z zasnovo menijev na glavnem upravljalnem zaslonu na dotik in oglatostjo uporabniškega vmesnika. Zaslon pred voznikom se nam je močno prikupil. Zares nudi jasno predstavo o tem kaj se z vozilom dogaja, dodaja še navigacijo in trenuten doseg. Včasih pri bolj zvenečih znamkah precej bolj komplicirajo. Programje se nam je brez zapletov posodobilo kar med testom in to z bliskovito hitrostjo. Pohvalno! Zanimiva je tudi rešitev pokrova prostora za odlaganje, ki spominja na enega izmed pokrival tablic. Tudi zloži se lahko na več načinov. Odlagalne prostore so namestili v vse dele Avengerja. Trditve, da vanje zložite vsebino ročne prtljage nismo preverjali, verjamemo.

Kakšno besedico lahko namenimo tudi nenavdani, redki in znani rešitvi upravljanja smeri in načina vožnje. Pri neelektričnih vozilih bi bilo to upravljanje menjalnika. Serija gumbov od P do D/B ni kdo ve kako ergonomska, moti pa le prvih nekaj dni. Pozdravljen Fiat 500e. Sedeži so udobni, zadaj je spet težavica z vzdolžnim prostorom, za glave ga je veliko. Prtljažnik ni kdove kako razsežen, saj tudi ne more biti zaradi Avengerjevih zunanjih mer. Kabli za polnjenje pa lepo ležijo v prostoru pod dnom. Frunka, kot lepo rečemo prtljažniku nekaterih električnih vozil, tudi pri Avengerju ni. Električni pogon je na istem mestu, kjer pri bencinskem sorodniku najdete batni motor.

Vožnja z Jeepom Avenger je zabavna in udobna, čisto taka kot je Avenger videti od zunaj. Avto je dovolj tih in dovolj dobro blaži neravnine vseh voznih podlag. Spet gre za enega izmed malčkov križancev, ki se najbolj počutijo na utrjenih cestah. Pogonski sklop z nadzorovanim navorom električnega motorja sicer ponuja boljšo opcijo od bencinskih agregatov, če bi želeli premagati katerega izmed izzivov na slabših cestah. Zato vam ponuja tudi posebne načine vožnje s podporo za počasno plazenje, vožnjo po snegu in blatu. Obenem Jeep rad pokaže tudi podatke o oddaljenosti od tal in možnosti vožnje po stoječi vodi. Vsekakor pozitivno, nikar pa ne bodite preveč pogumni. Jeep Avenger ni brezpotno vozilo, logotipu navkljub. Njegove prednosti so enostavnost upravljanja, nezahtevnost vožnje, hiter volanski mehanizem, a z malo povratnimi informacijami. Pri podvozju in nastavitvah vsekakor prevzema dobre strani koncernske tehnike.

Pogon ima kar 115 kilovatov največje moči, sam električni motor pa je znan iz drugih Stellantisovih modelov. Zalogo energije nosi baterija s 54 kWh (uporabnih 51 kWh) in ob tehniki, ki ni zelo potratna in omogoča dobro rekuperacijo energije dejansko kombinirano zmore okrog 370 kilometrov dosega pri povprečno prijetnih temperaturah, kjer ni potrebno niti močno hladiti, še manj močno greti. Z radikalnim varčevanjem bi šlo do roba štiristotice. Obenem pri močno začinjenih zahtevah ali vremenskih razmerah 51 kWh počasi ne bo dovolj. Polnjenje bo večinoma potekalo v 11 kW načinu, počasi in zanesljivo v nekaj urah. Realno je polnjenje morda nekoliko počasnejše, a v praksi tega ne občutite. Če si le rezervirate dovolj časa in se ne obesite na počasno nočno polnjenje in se vam istočasno nekam mudi. Hitro polnjenje zagotavlja 100 kW z enosmernim tokom in tri četrtine polno baterijo v manj kot pol ure. Ni presenetljivo ali ekstremno, je pa dovolj udobno. Rekordov ob ponujeni zalogi energije seveda ne boste dosegli. Moči je povsem dovolj, skupaj s prijetnim položajem za volanom se zdi, da se kralj avtomobila. 

Nekako ponuja nekaj, kar v drugih Stellantovih malčkih še nismo izkusili. Precej dobro za znamko Jeep. S cenami so aktualni glede meje subvencije, v paketu opreme, ki smo jo smeli okusiti v testnem avtomobilu nismo pogrešali ničesar. Se pa zato cena precej dvigne. Konkurenca je trda in tudi drugi ponujajo precej.