Alpine A110 je eden najbolj varovanih skrivnosti športnega avtomobilističnega sveta. Se presenečeno sprašujete zakaj? Poglejte avtomobil in povejte koliko ste jih videli v zadnjih mesecih. Potem poglejte njihovo spletno stran in preverite tehnične podatke. Ob tem naštejte deset avtomobilov, ki imajo več papirnate moči, so bolj prepoznavni, morda tudi vsakodnevno uporabni športniki in Alpine A110 ne segajo niti do kolen. Ne verjamete, preizkusite ga, če nimate časa si lahko preberete test. Če imate veliko znancev, ki se ukvarjajo z avtomobilizmom, jih le vprašajte. Vsi vam bomo povedali enako zgodbo.

R v imenu ni kar tako. Že na prvi pogled vas nizka silhueta Alpine A110 R preseneti s karbonskim pokrovom za sprednji prtljažnik, pokrovom agregata za sedeži, velikim spojlerjem na zadku, sprednjim usmernikom zraka, karbonskima difuzorjema ob pragovih in njihovo filigransko izvedbo. Ob bok temu lahko R postavi še karbonska platišča Aerocarbon. Vrsta dodatkov torej, ki dokazuje, da Alpine z R-jem misli nadvse resno. Elementi so vrhunske izdelave, tako zelo fantastični, da je avtorju žal vulkanizerjev, ki morajo na take umetnine nameščati nove pnevmatike. Napis “No step” najdete sicer na letalih, pri Alpine A110 R pa ga pogledate vsakič, ko vstopite v avtomobil.

Osnovna oblike Alpine A110 R se navezuje na prvega športnika iz šestdesetih in sedemdesetih let, ki ga je narisal Giovanni Michelotti. Ta praded je krivec za izjemne uspehe na prvih reli prvenstvih, še posebej v Monte Carlu. Čeprav je ustanovitelj podjetja Alpine v francoskem Dieppu v prostem času prodajal Renaultove civilne avtomobile, je v resnici veliko bolj strastno njihove modele  predeloval v športnike. Renault je ohranil znamko, ki je bila najbolj aktivna na domačem francoskem trgu, še tam le z modeli, ki jih poznajo le največji navdušenci. Od 2017 dalje je novi A110 na voljo v navadni različici, GT, S in od lani končno v dirkalni R.

S klasično zasnovo športnika so Alpine A110 narisali povsem na prazen list papirja. V njem boste težko našli zakladnico Renaultovih sestavnih delov. Osnova karoserije s posodo za gorivo spredaj, motorjem prečno za voznikom in sovoznikom, narejena iz aluminija konkurira britanskim maloserijskim izdelovalcem športnikov. Pri večini drugih konkurentov se vseeno najde več velikoserijskih rešitev. Alpine A110 R je obenem dodatno obdarjen s povsem novim vzmetenjem, odličnimi dirkaškimi sedeži in je brez notranjega vzvratnega ogledala, saj nima zadnjega stekla. Tam je omenjen karbonski pokrov. Skozenj se pač ne vidi.

Ko sedete v Alpine A110 R vas preplavijo dirkaška čustva. Malo zaradi neizprosne privlačnosti mehkega dirkaškega volana, trdote karbonskih sedežev in pasov, ki imajo tudi stikalo za opozorilo. Tako odpade zaplet z dodatnim tritočkovnim pasom za homologacijo cestnega avtomobila. Če še niste opazili A110 R je cestni dirkač, avto za stezo, ki ga lahko vozite tudi po običajnih cestah. Ne samo to, nudi tudi vse elemente zdaj tako zahtevanega elementarnega udobja. Od delujoče klimatske naprave, do nadvse spodobne zvočne kulise, ki jo napaja delujoča zabavna elektronika. Upravljate jo preko sredinskega zaslona na dotik. Kaj takega boste pri maloserijskih športnikih tudi za veliko več denarja le stežka našli. Odkupiti se morate s prenašanjem nekaj Renaultovih dodatkov v obliki obvolanskih ročic in stikal.

Zagotovo komaj čakate na stavke o vožnji. V bistvu vas pusti brez besed. Ponuja namreč tako čist občutek nadzora nad vozilom, minimalnih popravkov, še to zaradi (fuj in fej, ampak tak letni čas je) zimskih pnevmatik s katerimi smo morali testirati A110 R. Izjemno homogena razporeditev teže, avto smo vozili s precej polno posodo za gorivo, trdo, a odzivno vzmetenje in izjemna togost karoserije ga naredijo fantastičnega. Izjemna lahkost nevzmetenih delov, dvojne vzmeti, perfektna aerodinamika ob več pritiska k tlom, pričara tisto pravo dirkanje s popolnim zaupanjem v avtomobil. Seveda smo pogrešali stezo in opevane poltekmovalne pnevmatike Michelin Cup2. Verjemite pa, da A110 R čisto nič ne manjka na zaviti cesti s hitrostmi na meji zdrsa pnevmatik M+S. Pospeški v ravni črti so izjemni, do 100 km/h pride v manj kot štirih sekundah, končna hitrost pa je po zagotovilih proizvajalca kar 285 km/h. V tem rangu ima precej malo konkurence, ki bi ne bila nesprejemljivo dekadentna v obliki, uporabnosti ali v ceni. Pohvalimo se lahko, da z Alpine A110 R nismo niti enkrat podrsali po tleh. Navkljub umetninam, ki nam jih predstavljajo mojstri nizke gradnje.

Agregatu ne manjka poguma, zvezno vleče in divja preko merilnika. Res ga za različico R niso spreminjali, saj ni nobene potrebe. Avto je težak vsega 1082 kilogramov. Menjalnik izdeluje razvpito podjetje Getrag, ima sedem stopenj in dvojno sklopko, je bliskovito odziven, z volanskimi stikali na pravem mestu. Ostale lastnosti nas ne zanimajo, športniku tega razreda ne gledamo v zobe. Samo štirje valji in še to s 1,8 litra delovne prostornine? Nikoli ne bomo razumeli, če ne upoštevamo, da gre za francoski avtomobil. Torej avtomobil, ki ponuja superšportno izkušnjo in upošteva tamkajšnjo zakonodajo. Smo bili zaradi tega razočarani? Niti najmanj. Gromak zvok iz obeh posebej obdelanih (samo za model R) izpušnih cevi je enako rezek, ko ga zavrtite v višje vrtljaje. Neroden V8 sodi v drugačen tip športnika. Vrhunski izdelki so taki zaradi vseh svojih lastnosti, ne samo zaradi pretiravanja v eni sestavini. Alpine A110 R je kot mojstrski creme brulee, enostaven, dodelan in vrhunski, s karameliziranim sladkorjem vred.