Dobro uro od mejnega prehoda Fernetiči in le streljaj od Vidma, na vzpetini leži majhno starodavno mestece San Daniele del Friuli, kjer so doma odlična sušena svinjska stegna.
Fordovega Tournea Connecta pravzaprav že zelo dobro poznam. Gre avtomobil, ki je nastal v partnerski navezi s Volkswagnom, in velja za enega bolj uporabnih in praktičnih osebnih avtomobilov. Tega še ne uvrščamo med kombije, pač pa med enoprostorce. S 35 centimetrov daljšo karoserijsko izvedbo L2, v dolžino meri 4,87 metra, dodaten prostor pa so Fordovci izkoristili za dva sedeža v tretji vrsti. Torej, prostora v njem je za skupno kar šest potnikov. Tokrat je bil testni avto nadgrajen še s štirikolesnim pogonom AWD, ki bi bil idealen za preskus na snežni podlagi, a snega tiste dni od nikoder. Še več, temperatura se je konec februarja gibala okrog 15 stopinj Celzija. Štirikolesni pogon, kjer se večino časa vrtijo le sprednja kolesa, prinaša Fordovemu velikanu zanesljivost med vožnjo po spolzki podlagi ali suverenost pri vleki prikolic, ki niso težje od dveh ton. Je pa temu primerno tudi cena nekoliko višja. Za dobre tri tisočake.
Lepa sončna sobota se kaže, zato jo mahnem na krajši izlet k našim zahodnim sosedom, v italijansko Furlanijo. Že kar nekaj časa imam zapisan opomnik, da mesto San Daniele del Friuli moram obiskati, preprosto, zaradi odličnih pršutov. In kot nalašč se mi v tistih dneh na družbenih omrežjih znajde objava o gostilni, kjer strežejo le njihov pršut in nekaj lokalnega sira (Montasio). Torej, gremo. Gostilna La Casa del Prosciutto je locirana v starem delu mesta in dobrodošlo je, dan ali dva prej preko spleta rezervirati mizo, saj strežejo le v času kosila. In če ste dovolj točni, vam še pred poldnevom z vodenim ogledom razkažejo del proizvodnje.
Kot že omenjeno, kraj je od slovenske meje oddaljen kako uro. Do Vidma po avtocesti in še slabih 30 kilometrov po običajnih cestah, kjer lahko opazujete zanimivo pokrajino in če ste dovolj pozorni tudi dvojezične napise na tablah. Ampak, saj nismo ob meji. V tem delu Italije (dežela Furlanija-Julijska krajina) je zelo pogosta uporaba furlanščine, ki jo govori več kot pol milijona ljudi. In meni, popolnoma nerazumljiva. A z malce raziskovanja po spletu sem prišel do zanimive ugotovitve, da sta si furlanščina in slovenščina že dlje časa blizu, saj so določene furlanske besede prevzete prav iz našega jezika. Naj naštejem nekaj teh: cos (koš), britule (britva), colac (kolač), cudic (hudič) in tako naprej.
Tourneo Connect se tudi tokrat izkaže kot zelo dobra cestna križarka. Dizelski dvolitraš z 90 kilovati moči je bil tokrat v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Poraba? Ugodnih 6,5 litra. Napis na majhnem zaslončku analognih merilnikov nam pokaže, da bi bil prvi postanek na daljši poti ob polni posodi za gorivo predviden šele po 600 kilometrih. Vožnja je ves čas udobna, a bodo morali Fordovi mojstri ob prenovi še nekaj več časa posvetiti zvočni izolaciji. Ker je omenjena gostilna povsem v starem mestnem jedru, bližnje parkirišče pa zasedeno, zanj najdem primerno parkirno mesto nekaj ulic proč. Idealno za kasnejši sprehod po mestu. Ker imam rezervirano mizo za dva, me prijazni natakarji mimo vrste čakajočih odpeljejo do naše mize. Vsekakor je to zanimivo doživetje, saj rezine pršuta v tamkajšnji gostilni postrežejo na zanimiv način. Na krožniku v obliki pršuta. Nato sledi še kratko pojasnilo, da je izbor rezin z različnih delov pršuta. Zgornjega bolj sladkega dela, sredinskega in spodnjega bolj mesnatega. Zraven postrežejo še nekaj sira, vložene zelenjave in kozarec odlične italijanske malvazije. Skratka, čisti užitek za okrog 25 evrov na osebo.
Posebnost pršuta San Daniele je najprej v tem, da gre v osnovi za meso italijanskih prašičjih pasem, kjer je v proizvodno verigo je vključenih več kot 3500 kmetij za rejo in 47 klavnic. Še bolj posebnega pa ta pršut naredi posebna mikroklima kraja San Daniele del Friuli, saj se na tem mestu srečujejo topli tokovi z Jadranskega morja in hladni tokovi s Karnijskih Alp. In kot pravijo, ravno ta nežen, a stalen vetrič igra temeljno vlogo pri procesu zorenja mesnin, ki traja najmanj 13 mesecev. K temu svoje doda tudi reka Tilment, ki deluje kot naravni koridor za pot omenjenih vetrov, poleg tega pa deluje kot naravni termoregulator, ki ohranja konstantno vlago v zraku in ustvarja idealne pogoje za pravilno zorenje svinjskih stegen. V letu 2023 so v 31 pršutarnah posušili kar 2,59 milijona pršutov, od tega pa so petino proizvodnje izvozili.
Mesto San Daniele del Friuli je na vsakem koraku povezano s pršutom. Ko se na kratko sprehodim čez mestno jedro, kjer je denimo katedrala sv. Mihaelu in v neposredni bližini še knjižnica Guarneriana, ki velja eno izmed prvih javnih bralnih ustanov v Italiji, opazim še kar nekaj prodajaln in restavracij s številnimi suhomesnatimi izdelki z oznako Prosciutto di San Daniele. Tako rekoč na vsakem koraku najdem povezavo s sušenimi svinjskimi stegni.