V dobi, ko znamka Ford doživlja tektonske premike, je Bronco prava poslastica za tiste, ki si želijo nekaj več. Oziroma za tiste, ki želijo izstopati. Pravzaprav sem bil sam močno presenečen, ko je me je kar nekaj prijateljev in znancev povprašalo, kam spada ta orjak. Seveda so opazili le velik napis Bronco na sprednji maski, ne pa tudi logotipa proizvajalca. No, klasičnega modrega ovala na tem avtomobilu ni moč najti. 

Bronco pripada znamki Ford že od leta 1966, ko je na ceste zapeljala prva generacija. Takrat še precej špartanski ogromen terenski voz, se je skozi leta izoblikoval in postajal vse bolj priljubljen med kupci. Samo v prvi generaciji, med letoma 1966 in 1977, so jih izdelali skoraj četrt milijona. Po natanko 30 letih in petih generacijah (junija 1996), so ga Fordovci upokojili in ga postavili v muzej, misleč, da je svoje poslanstvo na avtomobilski sceni za vselej opravil. Po več kot dveh desetletjih hibernacije so pri Fordu ocenili, da si kupci želijo starih obrazov z novo obleko in tako leta 2021 nastala šesta generacija. Povsem v novem modernem slogu. Tri leta zatem ta pripelje tudi na slovenske ceste. Brez posebnega pompa in marketinški akcij. Trgovci se zavedajo težavnosti prodaje. Nikakor ni vprašljiva njegova pogonska tehnika ali zmogljivost, pač pa cena. A o tem nekoliko kasneje.

Torej, Bronco me že na uvodnem snidenju hitro navduši. Ogromna škatlasta zasnova karoserije, dolg sprednji pokrov motorja, manjša in bolj navpično postavljena sprednja šipa ter z rezervna guma na zadnjih prtljažnih vratih so nekakšen sinonim za terensko vozilo v pravem pomenu besede. So pa pri Fordu poskrbeli za dodatno atraktivnost z nekaj retro potezami. Namreč, ohranili so značilne okrogle žaromete iz prve generacije in jim dodali horizontalni svetlobni LED podpis, vmes pa našli prostor za naziv avtomobila. Avto je postavljen na 18-palčne Bridgestoneove gume, ki so učinkovite tako v blatu in pesku kot na asfaltni podlagi, s skoraj 24-centimetrskim odmikom podvozja od tal pa se ta brez težav spopade tudi z brodenjem v vodi. Le globina te ne sme presegati 80 centimetrov.

Bronco v španskem jeziku pomeni grob. In takšen ta Ford tudi je. Podoba neukročenega konja na zadku zelo opisljivo nakazuje, da so brezpotja njegov naravni habitat. Z mehansko priklopljivim štirikolesnim pogonom je na različnih terenskih podlagah brezkompromisen. In prav tu pridemo do bistva, ki ga ima osrednje vrtljivo stikalo, na katerem je napis G.O.A.T. ali Goes Over Any Terrain, kar v našem jeziku pomeni, da gre po vsakem terenu. S tem vrtljivim gumbom ima uporabnik na voljo kar šest voznih programov (različica Badlands še enega več). Od ekonomičnega do vožnje po blatu in pesku z vključenim reduktorjem in zaporo zadnjega diferenciala. Voznik ima seveda možnost, da že med vožnjo vključi štirikolesni pogon (4H). Kot vedno tiste z najbolj izrazitim terenskim karakterjem odpeljem na kratek plezalni preskus. Na ozko makadamsko cesto s kratkim, a zelo izrazitim vzponom, kjer je nujna uporaba reduktorja. Preskus opravi brezhibno, pri tem pa imam na zaslonu ves čas vključeno sprednjo kamero. V iskanju številnih novih rešitev za premagovanje ovir pri terenski vožnji so Fordovci izumili še sistem Trail Turn Assist. S pritiskom gumba na vrhu sredinske konzole tako blokiramo zadnje notranje kolo za lažji obrat na kakšni ožji poti. Obračalni krog, ki je sicer dolg 12,1 metra, je tako lahko do 40 odstotkov krajši. 

Bronco je za evropske kupce na voljo le z enim bencinskim motorjem. 4,81-metrskega štirivratnega velikana, ki tehta krepko več kot dve toni, poganja zmogljiv 2,7-litrski V6 EcoBoost motor z močjo 246 kilovatov (335 KM) in z 563 Nm navora. Še nekaj več moči kot pri Rangerju Raptorju. Kljub gmoti pločevine se je ta zmožen razmeroma hitro premikati. Pospeševanje do 100 km/h z mesta traja vsega 6,7 sekunde, najvišjo hitrost okrog 160 km/h pa doseže v kratkem času. Šlo bi še več, a je ta elektronsko omejena. Nenazadnje tudi analogni merilnik hitrosti je omejen na številko 180 km/h. Temu primerno je ameriški silak tudi žejen. Med preskušanjem smo beležili povprečje nekaj čez 13 litrov. Dokaj solidno.

Potniška kabina je zgodba zase. Z eno besedo bi jo lahko opisal, da je nadvse funkcionalna. Set orodja, ki smo ga prevažali v avtomobilu, omogoča, da z nekaj vijačenja odstranimo stranska vrata (sprednja tehtajo 25, zadnja pa 20 kilogramov), ki so ravno zaradi tega brez okvirja, hkrati je v nekaj potezah možno odstraniti tudi streho (v treh delih). Za tista filmska doživetja, ko se ta v poletnih mesecih vozi po neskončnih plažah. A snemljiva streha žal prinaša tudi nekoliko slabšo izolacijo kabine. Sploh, ko zunaj piha veter, se čuti zrak, ki uhaja v kabino. V takšnem velikanu se kakopak sedi razmeroma visoko, v objemu udobnih usnjenih sedežev. Za vzpenjanje v kabino je na voljo zunanja stopnica in posebno držalo ob armaturni plošči. Za upravljanje so Bronca digitalizirali z osrednjim zaslonom na dotik in z infozabavnim sistemom Sync4, medtem ko so merilniki delno digitalni in delno analogni. Zanimiva kombinacija. Prostora na zadnji klopi je dovolj tudi za odrasle potnike, še boljše pa je zasnovan 476-litrski prtljažnik, ki ima vgrajeno posebno izvlečno polico. Nanj lahko položimo določene stvari ali pa preprosto sedemo, ko je v bližini taborni ogenj. Na to opozarja tudi posebna oznaka. Skratka, na vse so mislili Američani. 

No, skoraj na vse. Le na tako zares ugodno ceno v Evropi ne. Seveda, sem najprej preveril, koliko stane Bronco na domačih tleh v ZDA. Praktično enak kot ta naš testni pri trgovcu v Michiganu, kjer ga izdelujejo, stane 57.995 ameriških dolarjev, kar v naši evrski valuti pomeni 53.400 evrov. Ta isti model ima pri nas določeno občutno višjo ceno – 92.340 evrov. K temu je potrebno dodati še 1980 evrov za kovinsko barvo in 150 evrov za stroške transporta. Zares škoda za takšen cenovni razkorak, saj je Bronco eden redkih zelo pristnih in brezkompromisnih terencev z izrazito karizmo.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Avtomanija (@avtomanija)