Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Razumem...
Veliki češki indijanec
Kratka zgodovina Škode in Superba
Veliki češki indijanec
Veliki češki indijanec
18.04.2024 08:53

Češka Škoda je eno največjih podjetij naših bližnjih slovanskih sosedov, v svoji 160-letni zgodovini pa so izdelovali praktično vse, kar je imelo vijake, od puške do letala.

Artur Švarc Škoda

Škoda je nastala 1859 kot tovarna orožja, podjetje je v Plzenu ustanovil Emil Škoda, a del, ki ga poznamo danes in proizvaja avtomobile, je prišel v enega največjih industrijskih konglomeratov 20. stoletja iz stranske ulice. Zgodba se začne takole: 1894 pred 130 leti 26-letni prodajalec knjig Vaclav Klement iz Mlade Boleslave ni uspel dobiti rezervnih delov za svoj nemški bicikel. Potem, ko je podrtijo vrnil v nemško tovarno s pismom v češčini, da ga naj popravijo, so mu Nemci odgovorili, da naj najprej piše v jeziku, ki ga razume cel svet. Posledično je jezni Klement spoznal potencial posla in dve leti pozneje je s partnerjem Vaclavom Laurinom odprl delavnico za popravilo biciklov. Pred tem je bil Laurin že uveljavljeni izdelovalec iz bližnjega mesta Turnov.

1899 je takrat že resna tovarna izdelala motocikel Slavia in tako postala prva tovrstna tovarna v srednji Evropi. Leto pozneje je tovarna z 32 zaposlenimi začela izvažati svoj izdelek in kar 150 jih je šlo v London za podjetje Hewtson. 1905 sta Laurin in Klement izdelovala tudi prve avtomobile, njuno podjetje pa je bilo drugo najstarejše avtomobilsko na Češkem, takoj za Tatro. Ljudi v tovarni je bilo že 320, prvi avto Voiturette A pa je bil uspešnica in podjetje je postalo mednarodno priznano.

Po drugi svetovni vojni je podjetje izdelovalo tudi tovornjake, a 1924 po velikem požaru in finančnih težavah je bilo treba najti partnerja, Škoda, ki se je želela širiti še na nevojaška področja, je tako 1925 prevzela tovarno Laurin & Klement. 1930 je posebna avtomobilska divizija Škode v tovarni z 215 tisoč kvadratnimi metri štela že 4500 zaposlenih.

Veliki češki indijanec

Okupacija Češkoslovaške in druga svetovna vojna sta Škodo spremenili v obrat za bruhanje vojne opreme, predvsem tovornjakov, v zadnjih letih vojne je proizvodnja avtomobilov povsem zastala, za povrh pa so nenehna bombardiranja dosegla vrh aprila 1945, ko je v enem bombnem napadu življenje izgubilo 1000 ljudi, tovarna pa je bila zravnana z zemljo.

Povojna leta v vzhodnem bloku so prinesla svoje. Plansko gospodarjenje je avtomobilski del preneslo pod neposreden nadzor države, Škoda je izgubila stik s tehničnim napredkov na oni strani železne zavese, vseeno pa je tja do šestdesetih še vedno prihajala cela serija dobrih in naprednih avtomobilov. Potem se je zgodila revolucija z majhnimi družinskimi avtomobili z zadnjim pogonom. Škoda 100, pa 110 in 115/120, v osemdesetih so bili ti avtomobili že obupno zastareli in tudi novi sveži Favorit s pogonom in motorjem spredaj je imel še kar nekaj pomanjkljivosti, a razkorak se je zmanjšal in Favorit se je solidno prodajal tudi v zahodni Evropi. Žametna revolucija je 1990 Škodi prinesla privatizacijo. V končnem izboru sta bila Volkswagen in Renault. Francozi so s svojim načrti praktično predvidevali ukinitev znamke, kocka je padla in konec marca 1991 je Volkswagen postal 30-odstotni lastnik Škode, v celoti pa leta 2000. Prvi novi model je bila Škoda Felicia, sledili so novi modelu, Octavia, Fabia in 2001 tudi največji Superb. Ob prevzemu so 1994 zabeležili 172 tisoč narejenih vozil, pred kovidom je ta številka že presegla milijon. Škoda je prisotna v 100 državah po svetu, največ prodaje je v Nemčiji, najdete pa jo tudi v Avstraliji in na Tajvanu, tovarne ima v Indiji, na Slovaškem in Kitajskem.

Veliki češki indijanec

Pokukajmo še malo k imenu Superb. Aktualni Škodin klasični velikan ni prvi model s tem imenom. Škoda je Superb proizvajala že v letih med 1934 in 1943 ter od 1946 do 1949. Kot zdaj je bil tudi takrat Superb velik luksuzni avto in prva Škoda z V8 motorjem ter štirikolesnim pogonom. Superb je ugledal luč sveta v začetku tridesetih, ko so pri Škodi pripravili celo paleto novih modelov, ki so se tehnično močno razlikovali od takratnih vozil. Šasija z osrednjo cevjo in neodvisno vpetje za vsa štiri kolesa je bilo prvič uporabljeno pri modelu 420 Standard, kot superiorno pa je bilo kmalu preneseno še na modele Popular, Rapid, Favorit in Superb. Še 1933 je imela Škoda le 14 % tržni delež na Češkem, do 1936 so postali vodilni in 1938 ob okupaciji držali 39 %.

Superb je bil predstavljen 1934 in je stal dvakrat toliko kot Rapid. Model je bil zamenjava za 860, luksuzno štirivratno limuzino z vrstnim osemvaljnim motorjem. Prvo in drugo generacijo Superba (tip 640) je poganjal šestvaljnik s prostornino 2,5 litra in je bil na voljo s 4- ali šestimi sedeži. 1936 so predstavili tretjo generacijo kot tip 902. Glavni konkurent Superba je bila Tatra 77 z V8 motorjem in izredno napredno aerodinamiko. Da bi lahko konkurirali, je dobil tip 902 precej bolj zaobljene linije, avto je bil na voljo tudi kot kabriolet. Še ena sprememba je prišla oktobra 1936 s peto generacijo. Tip 913 je imel popolnoma nov sprednji del, vrstni šestvaljnik je imel že 2,9 litra prostornine. Na tej osnovi je bilo narejenih kar nekaj različic, od 6- ali 7-sedežne limuzine do 2-vratnega kabrioleta, pa tudi kombija in reševalnega vozila. Peta generacija ali tip 924 (takrat so se generacije menjavale na leto ali dve) je 1939 prinesla 3,1-litrski motor in daljšo medosno razdaljo. Proizvodnjo je praktično povsem ustavila vojna, so pa pri Škodi med vojno izdelovali vojaško različico Superba tip 924, tudi s štirikolesnim pogonom.

1939 je Superb tip 919, znan tudi kot Superb 4000 dobil 4-litrski V8 motor, avto pa je bil dolg že 5,7 metra. Proizvodnja se je potem nadaljevala še po vojni, dokler nova generacija povojnih Škod ime Superb ni poslala na police v klet za dobrega pol stoletja.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
jjs18.04.2024 12:51
Škoda in Renault, hm... Zdaj, predstavljajte si sceno, ko se je Škoda ravno znebila tistih ruskih/rdečih ciganov nad sabo, opremila svoj headquarters z vsemi slikami raznih predvojnih Rapidov, Superbov in Hispano Suiza v polnem blišču, nakar z malim kufrčkom v roki uletijo nadebudni Francozi, med katerimi B. Coursat, sicer vir te zgodbe, povejo ponosnim Čehom, da je njihova fabrika za eno figo in bo treba odpustiti najmanj 9000 zaposlenih. Nato pa odprejo kufrček z maketo prvega Twinga in rečejo... "Delali boste pa tole!". Začuda je deal dobil VW.
© Copyright 1999-2023 Avtomanija