O veliki ljubezni rivalov iz bližnje italijanske soseščine je bilo že veliko napisanega in tudi posnetega, spomnimo le, da je 1963 nastala tovarna pomenila neposreden odgovor na Ferrarijeve prestižne športnike. Po slabem desetletju čudovitih avtomobilov je tovarno zajel vihar svetovne naftne krize in po številnih vzponih in padcih je zdaj že nekaj časa varna pod okriljem velikega Volkswagna.

Seveda pa so imeli pri Lamborghiniju precej velike sanje in ideje, tako je ob koncu sedemdesetih nastala divizija LM ali Lamborghini Militaria, LM. Skupni projekt z Američani je bil lahko vojaško vozilo iz Jeepovega segmenta. Italijani niso odkrivali tople vode, pač pa so si koncept izposodili pri ameriškem XR311 in Humveeju. Serija šasij od 1977 do 1993 pa ni bila vezana le na vojsko, pač pa je Lamborghini sredi osemdesetih z modelom LM002 ustvaril povsem nov tržni segment – segment športnih luksuznih terencev, kjer je potem po dveh desetletjih praznine še enkrat prižgal iskro prav Lamborghini z Urusom.

Prvi prototip je bil Cheetah, v veliki meri kopija FMC-jevega XR311, kar je po predstavitvi italijanskega modela pripeljalo celo do tožbe. No, oba avtomobila sta osnova za legendarnega vojaškega Humveeja. Avto je poganjal 5,9-litrski Chryslerjev V8, ki je bil za 2-tonsko mrcino prešibak, ostalo je pri enem prototipu. Ameriška vojska je potem podelila pogodbo AM Generalu in podobnemu Humveeju. Neuspeh s Cheetahom je Lamborghini pripeljal na rob bankrota, BMW pa je preklical pogodbo za razvoj njihovega športnega avtomobila M1.

Nekaj let pozneje, 1981, je Lamborghini v Ženevo pripeljal LM001 in pokazal, da kljub propadlemu predhodniku ideja o športnem terencu še ni izumrla. Avto je imel AMC-jev V8 s 134 kW (182 KM) in zaradi motorja, ki so ga namestili zadaj, zelo slabe vozne lastnosti. Tudi v drugo LM ni vzletel, narejen je bil vsega en prototip. Ameriški motor tako ali tako ni bil mišljen za kaj več kot prototip, pri serijskih modelih so ga nameravali zamenjati kar z V12 iz Countacha. In prav tak je bil leta 1982 predstavljen prototip LMA002, s še eno pomembno spremembo, po obeh neuspelih prototipih je imel LMA002 motor spredaj. Z 248 kW (337 KM) je bilo moči zdaj dovolj. Cevasta zasnova je težo dvignila na 2,6 tone, premik motorja pa je dal ogromno prostora zadaj, vsega skupaj za kar 11 potnikov. Nove in napredne rešitve z možnostjo izklopa štirikolesnega pogona in s hidravličnim 5-stopenjskim samodejnim menjalnikom. LMA002 je tudi zmagal na natečaju Saudske vojske za 500 do 1000 vozil, zato so v tovarni zaposlili 30 % nove delovne sile. Na koncu iz tega ni bilo nič in ostalo je pri le enem primerku. A še vedno je bil avto dobra osnova za tisto, kar je sledilo pri naslednjem.

LM002 je luč sveta ugledal 1986 na avtomobilskem salonu v Bruslju in velja za prvega pravega luksuznega športnega terenca. Z vzdevkom Rambo-Lambo je bil na voljo s 5,2- in 7,2-litrskim V12. V dolžino je avto meril 4,79 metra, širok je bil natanko 2 metra, tehtal pa je 2,7 tone. Civilni modeli so imeli usnjeno oblazinjenje, zatemnjena stekla, klimo in visoko zmogljiv audio sistem. Pirelli je prispeval posebne gume z dvema profiloma, za kombinirano rabo in rabo samo na pesku, mogoče jih je bilo voziti tudi brez tlaka. Za veselje prodajalcev goriva je skrbel 169-litrski rezervoar.

Narejenih je bilo 301 vozil, od tega zadnjih 60 kot posebna izdaja American, ki se je prodajala samo v ZDA. American je imel OZ-ova lita platišča, kromirane odbijače in cel kup napisov in okraskov. Za zahtevnejše kupce je kot rečeno bil na voljo 7,2-litrski V12, L804, ki ga je Lamborhini naredil za offshore športne čolne. Vsega skupaj so dobili kar 800 naročil, a so proizvodnjo ustavili že veliko prej zaradi komplicirane in drage izdelave ter se 1993 raje posvetili bolj profitabilnim športnim modelom. Čisto na koncu zgodbe LM002 je delavnica Salvatoreja Diomanteja iz Torina enega predelal v karavansko verzijo za sultana iz Bruneja. En primerek L002 je imel tudi Uday Hussein, sin iraškega diktatorja. Ameriška vojska je zaplenjeni avto razstrelila v poskusu odpornosti na avtomobilske bombe.

Dva posebna primerka sta bila narejena tudi za športne podvige, eden je bele, drugi oranžne barve.l Za belega se ve, da je bil narejen 1988 in so iz njega vzeli vse luksuzne dobrine, ki so obteževale avto. Dodali so varnostno kletko, plastična okna, GPS navigacijo in navili motor na 441 kW (600 KM). Z njim so nameravali nastopiti na Dakarskem rallyju, a so šefi prej ukinili finančno podporo projektu. Vseeno je prvi nastopil na Rallyju faraonov v Egiptu in še enkrat v Grčiji, obakrat ga je vozil legendarni Sandro Munari. Oranžnega so pozneje razvili v Švici pri LM Racing Teamu. In kot zanimivost, enega je ob prehodu v devetdeseta vozil tudi takratni znani koroški podjetnik.