Kombinacija 16-valjnika in treh elektromotorjev prinaša 1800 konjičev, Tourbillon pa je priključni hibrid. Odpuljen.

Tako na prvi pogled bi marsikdo celo rekel, da gre za še en derivat Chirona, a resnica je daleč od tega. Tourbillon je povsem na novo narejen; ima 16-valjni bencinski motor, tokrat V16 in ne več W16 in osem litrov prostornine tudi ni zadoščalo, novi motor ima 8,3 litra. Motor nima štirih turbopolnilnikov kot predhodnik, niti treh… pravzaprav nobenega. Novi V16 diha atmosfersko brez prisilnega polnjenja. Z motorjem so se poigrali pri Cosworthu in premore 735 kW (1000 KM) in 900 Nm navora. To je seveda precej manj od Chironove številke 1600, tu pa potem pridejo v igro trije elektromotorji, dva na sprednji osi in eden na zadnji. Ti dodajo še osemsto konjičev, končna moč pa je tako 1800 KM ali 1324 kW. Z električnim dodatkom se Tourbillon do stotice izstreli v samo 2 sekundah, Chiron pred njim je zato potreboval 2,4 sekunde. Po desetih sekundah doseže hitrost 300 km/h (Chiron 13 s).

Končno hitrost 380 km/h doseže s polno pohojeno stopalko v manj kot 25 sekundah. Dovolj noro? Niti ne.

Teh 380 km/h v resnici ni končno dejanje. Vsakdo s posebnim ključem lahko aktivira način, kjer se zadnji spojler v celoti podre in z manjšim uporom reč pride do 445 km/h. Če pomislite na zatipk – štiristo petinštirideset kilometrov na uro. Kolikor je noro, tako je tudi nesmiselno.

Nazaj v resnični in pragmatični svet – Tourbillon ima 25 kWh baterijo, s katero lahko avto samo na elektriko prevozi do 60 kilometrov. Z 800-voltno tehnologijo bo mogoče tudi silno hitro polnjenje, le da Bugatti številke ni razkril. Čeprav je zdaj tu veliko več motorjev, je Tourbillon nekoliko lažji od Chirona in ima 1995 kilogramov.

Navzven je seveda tipičen Bugatti, le da je nos med lučmi tokrat še bolj izrazit, osrednji šiv po celotni dolžini pa spominja na klasični Type 57 SC Atlantic. Na zadku je velikanski difuzor in zadnjo luč po vzoru McLarna P1 po celotni širini. V notranjost se vstopa skozi dvižna vrata, ki se odpirajo daleč naprej. Ta je še bolj posebna, saj je prepredena z mehanskimi merilniki, narejenimi po vzoru starih analognih kronometrov. Tudi ime modela izhaja iz dela ure. Merilnike so izdelali švicarski mojstri in so sestavljeni iz več kot 600 delov, titana in dragih kamnov. Zasloni? Tokrat ne. Šele po premiku prestavne ročice v R čisto na vrhu sredinskega dela na svetlo pokuka majhen zaslon, ki služi kot dodatno vzvratno ogledalo za projeciranje kamere. Da se ga uporabiti tudi za projekcijo s pametnega telefona. Vse ostalo je v domeni vaših pametnih napravic in aplikacije. Nenavadno vpet je tudi volan, ki ima prečki le zgoraj in spodaj in segata daleč naprej, za merilnike, ti se skupaj z osrednjim delom ne obračajo.

Prve primerke bodo lastniki dobili 2026, cena pa je ekskluzivna kot avto sam, 3,8 milijona evrov za kos. Teh bo 250.