Iz starostnih razlogov smo se nekateri v Budimpešto podali že včeraj popoldne, mirno prespali noč in se potem podali na dirkališče. 

Gremo po vrsti. Pot iz Ljubljane je bila najkrajša do zdaj, po omejitvah 3 ure in 55 minut, čudovito. Ampak vidi se, da so madžarski cestarji opravili tečaj pri DARS-u, saj so zožitve in delo na M3 kar na treh mestih. In seveda, ne dela nihče. Našli smo potem hotel v Paloti že malo proti Hungaroringu, kar je kul. 

Po jutranjih ritualih, ki zame pomenijo tudi tableto za novo rojstvo, smo se odpravili proti stezi. Madžarska je šla definitivno po poti Slovenije. Od mesta do dirkališča je bil nekaj kilometrov dolg zasto. Delo na cesti na najbolj nabit vikend v letu? Ne, fantje so postavljali FIA lane, omejen odstavni pas ravno za nas, ki tu nekaj delamo, zato da ni gužve. 

Treba je omeniti, da je včerajšnja pot sem potekala po zelo lepem poletnem vremenu in praznih cestah, nad Budimpešto in tja proti Slovaški pa se je videl oblakast pokrov. Ta je v poznih popoldanskih urah na Hungaroringu naredil pravi sodni dan. Naliv je celoten paddock in bokse spremenil v 30 centimetrov globok bazen. Madžari so nekaj spreimnjali paddock, no, ne nekaj, zelo in posledično so očitno preuredili tudi odvodnjavanje - manj uspešno.

Hungaroring je v velikanskih delih in celoten paddock je razširjen na visoke betonske pilote, kar pomeni, da je spremenjen tudi dostop. Ker novi press center oziroma zgradba še čaka, je vse skupaj improvizacija. Vzpmeno se po zasilnih montažnih stopnicah 4 (!) nadstropja visoko in potem dve navzdol, vstopimo v paddock in potem seveda še tri nadstropja navzgor. Fitnes in mokra majica ob 32 stopinjah ob 9h zjutraj - zagotovljeno. No, drugo leto bo nova tudi zgradba in takrat bo boljše. 

Ker so Madžari predelali paddock, letos v press centru gostimo tudi fotografe, ki so tradicionalno gostovali precej nižje. Gužva bo. Za zdaj nič ne kaže na dež, zvečer so napovedane plohe. Madžari so res postali kopija nekega drugega naroda, nič še ni končano, še vhod v paddock ne zahteva preverjanja, lepijo nalepke, postavljajo sedeže, skratka, zamujajo. 

Nas čaka nekaj dela. Koliko bo tega dejansko s steze, pa je odvisno od moje pripravljenosti za olimpijske vzpone. :)