Ko je pred kratkim Stefano Domenicali dejal, da je formula 1 blizu (ponovni) uvedbi rotacije dirk, se seveda poraja vprašanje, katere bodo vključene. Katera prizorišča bodo organizirala dirko kraljevega razreda motošporta vsako drugo leto? Če pogledamo pogodbene razmere in želje organizatorjev dirk, opazimo tri dirkališča, ki bi lahko bila vključena v sistem rotacije.

Najprej je tukaj VN Nizozemske na dirkališču Zandvoort. Organizatorji dirke formule 1 na Nizozemskem so se v začetku te sezone na presenečenje vodstva formule 1 (FOM) odločili, da za zdaj opustijo novo pogodbo, saj so bila finančna tveganja prevelika. Zandvoort namreč v celoti temelji na zasebnih vlagateljih, saj država ne podpira ohranitve dirke na Nizozemskem.

Odločitev, da je treba vsako leto plačati več deset milijonov FOM-u, je za vsako podjetje nesprejemljiva. Za VN Nizozemske bi bilo z dirko vsako drugo leto lažje zbrati sredstva, čeprav je to za nizozemske navijače formule 1 nekoliko šokantno. Ne bodo mogli več vsako leto navijati za Maxa Verstappna med sipinami severne Nizozemske. Po drugi strani pa z rotacijskim sistemom dirka tudi ne bi izginila s koledarja.

V Zandvoortu nedvomno podpirajo Domenicalijevo zamisel. Verjetno tudi lastniki dirkališča Circuit de Catalunya. Dirka v bližini Barcelone je v nevarnosti, da izgine iz koledarja, saj je formula 1 sklenila pogodbo za organizacijo ulične dirke v Madridu in to od leta 2026 dalje. Ob tolikšnem zanimanju dirkališč drugod po svetu si je težko predstavljati, da bi formula 1 vsako leto organizirala dve dirki v Španiji. Idealna začasna rešitev bi bil sistem rotacije, na primer z Nizozemsko.

Kar velja za Španijo, velja tudi za Italijo. Po krizi s koronavirusom se je dirkališče Imola vrnilo na koledar, a dve italijanski dirki je težko vzdrževati. Ker je Monza ena najbolj zgodovinskih stez na koledarju formule 1, si zlahka predstavljamo, da bi lahko Imola izpadla s seznama.

VN Belgije je bila prav tako omenjena kot dirka, ki bo končala v sistemu rotacije, vendar Belgijci tega zagotovo ne želijo. Dirkališče Spa-Francorchamps potrebuje več kot le letni prihodek (in subvencije valonske vlade), da bi lahko nemoteno delovalo. Popolna ali celo delna opustitev formule 1 bi verjetno pomenila smrtno obsodbo za zgodovinsko dirkališče v Ardenih.

Zato si Belgijci po najboljših močeh prizadevajo za dolgoročno pogodbo s FOM-om, ki bi zagotavljala, da bo VN Belgije vsako leto na koledarju formule 1. Ali bo temu tako, pa bodo seveda odločili veljaki iz Liberty Medie in verjetno vsota, ki bi jo Belgijci namenili Američanom za vsakoletno izvedbo dirke.