Leta 2014 se je v kraljevem razredu začelo novo obdobje turbohibridov. To se bo nadaljevalo tudi leta 2026. Delež električne energije v motorju formule 1 se občutno povečuje in sicer na 50 odstotkov. Rešitev z manjšo električno močjo ali brez električne komponente ni prišla v poštev, pojasnjuje Nikolas Tombazis, vodja tehnologije pri FIA-i.

Na splošno se bo število proizvajalcev motorjev v formuli 1 od leta 2026 povečalo s štirih na pet. Mercedes, Ferrari, Red Bull Ford, Honda in Audi. Z Renaultom bi jih bilo dejansko šest, vendar je francoski proizvajalec septembra napovedal umik za obdobje novega pravilnika. Mercedes bo imel tako kot zdaj med ekipami največ odjemalcev. To pomeni, da je področje v formuli 1 postalo bistveno bolj raznoliko z vidika motorjev. Vendar po besedah vodje tehnološkega oddelka FIA-e Nikolasa Tombazisa do tega ni bilo lahko priti.

„Veliko smo morali delati na predpisih. Predvsem glede upravljanja energije, da bi zagotovili, da se dirkalniki obnašajo kot pravi dirkalniki in nimajo nezaželenih lastnosti. Mislim, da nam je to dobro uspelo. Motor brez električne komponente, kot je motor V8, ki ga poganjajo e-goriva, ni prišel v poštev. Če ne bi sestavili programa motorjev, kot je zdaj, bi verjetno imeli le dva proizvajalca motorjev,“ pravi Tombazis.

To bi bilo za formulo 1 težko sprejemljivo. „Zato menimo, da je bilo treba v pogon vgraditi veliko električno komponento, da bi poslali sporočilo okolju.“ Vedno večji delež električne energije je povzročil težave tehnikom FIA-e. Delež se je s sedanjih 120 KW povečal na 350 KW (kar ustreza približno 480 KM). „Menimo, da so bile določene odločitve, ki so predstavljale izzive v procesu. Naše življenje bi bilo veliko lažje, če nam ne bi bilo treba skrbeti za to,“ pravi Tombazis.

Motor z notranjim izgorevanjem V6 zmore približno 400 KW (540 KM). S tem je skupna moč  dirkalnika formule 1 nekaj več kot 1.000 KM. „Bilo bi lažje, vendar bi bilo to v tem trenutku neodgovorno stališče,“ pravi Nikolas Tombazis.