De Meo se je za slovo od visokega položaja odločil sam, brez nikakršnih pritiskov s strani lastnikov oziroma politike. Kot pravi, je po petih letih trdega dela skupino Renault postavil na pravo pot, saj so koncern izvlekli iz rdečih številk, ga prevetrili in mu ustvarili strateški načrt za prihodnost. Torej, vse je kot v pravljici, ampak zakaj tako nenaden odstop? Kot pišejo nekateri dobro obveščeni viri, je De Meo prepričan, da se evropski avtomobilski sistem ne bo več nikoli pobral. Avtomobil kot družbeni in industrijski fenomen je bil v zadnjem času izrinjen s strani elit, ponižan od politike in nakopičen z birokratskimi postopki. In to predstavlja popolno razvrednotenje avtomobila kot simbola.

Luca De Meo, ki ima nešteto izkušenj iz avtomobilskega sveta, zdaj odhaja v svet mode (uradne potrditve še ni), saj naj bi prevzel krmilo skupine Kering, ki ima v lasti med drugim blagovni znamki Gucci in Balenciaga. Moda, oblikovanje in luksuz še vedno velja za nekaj, kjer ustvarjalci in trgovci o svojih izdelkih ne govorijo z občutkom krivde. Pri avtomobilih pa to postaja vedno bolj intenzivno. De Meo je prepričan, da vez med industrijo in družbo ni bila pretrgana zaradi podnebne krize, pač pa zaradi vse bolj kaznovalnega in moralističnega načina obravnave. Pravila igre že dolgo določajo drugi in ne avtomobilski proizvajalci, vsak poskus oziroma poziv, da bi se zadeve na neki točki spremenile pa je bil razumljen kot odpor. Zato odhaja z dvignjeno glavo in ne namerava nadaljevati boja, ki je že vnaprej izgubljen.