Zvesti navijači bodo morali to najprej prebaviti: Ferrari najverjetneje tudi leta 2025 ne bo osvojil naslova svetovnega prvaka. Italijani so brez večjega uspeha od leta 2007 (dirkaški naslov Kimi Räikkönen) in od leta 2008 (naslov konstruktorjev).

To seveda sproža številna vprašanja, med katerimi je tudi naslednje: ali si Ferrari lahko privošči, da deluje samo iz Italije? Svetovni prvak Formule 1 iz leta 2016 Nico Rosberg je v oddaji F1 Show na Sky Sports izrazil mnenje, da na dolgi rok ne more.

„Vidim Ferrarija, ki preprosto ni na ravni svojih najpomembnejših tekmecev iz Anglije, kar je najbolje vidno na primeru Mercedesa. To je po eni strani povezano z rešitvami pri Ferrariju. Pri Mercedesu je Lewis Hamilton lahko kadarkoli šel k šefu ekipe Totu Wolffu, ki je takoj sprejel odločitve. Pri Ferrariju imam vtis, da se Lewis želi vključiti, vendar je morda preveč odločevalcev, zato vse poteka preveč počasi. Slišal sem tudi, da Ferrari ponovno razmišlja o odprtju podružnice v Veliki Britaniji, ker je tam na voljo celoten ekosistem Formule 1.“

Ta ideja ni nova, v isto smer že leta udriha tudi uspešni menedžer Formule 1 Flavio Briatore. Italijan je večkrat poudaril: „V Formuli 1 je težko zmagati. Ferrari ne potrebuje novih šefov, teh je že imel dovolj. Postati morajo bolj mednarodni. Končno morajo odpreti tehnični center v Angliji. Če hočeš proizvajati šampanjec, je pametneje biti v Franciji. Če hočeš proizvajati pršut, moraš imeti sedež v Parmi. Če pa se ukvarjaš s Formulo 1, moraš biti v Angliji.“

„Maranello ni kraj, o katerem sanjajo Angleži. V Formuli 1 se čudeži ne dogajajo. Potrebna so ustvarjalnost, iznajdljivost in nadarjeni ljudje. V Angliji je v radiju 60 kilometrov osem dirkalnih ekip – Maranello je daleč stran od tega in za to plačujejo ceno.“

Ferrari je večkrat poskušal delovati s podružnico v Angliji. Podružnica Ferrari v Veliki Britaniji bi ponujala tudi prednost, da bi lahko zaposlili veliko več tehnikov, ki bi radi delali za Ferrari, vendar se (zaradi družinskih ali drugih razlogov) ne želijo preseliti v Italijo. Točno tako, kot pravi Flavio Briatore. Če Mohamed ne želi priti do gore, mora gora priti do Mohameda.

Poskusi v preteklosti niso bili vedno uspešni: oblikovalec McLarna John Barnard je prejemal dve milijoni dolarjev letne plače (takrat ni bil noben tehnik bolje plačan) in od leta 1987 vodil oblikovalski biro v Angliji, „Ferrari Guildford Technical Office“, skrajšano Ferrari GTO. Tam je med drugim izumil prvi polavtomatski menjalnik za Ferrari, pri katerem voznik prestavlja s pomočjo ročice za volanom in ne več s klasičnim prestavnim gumbom. Leta 1972 je Ferrari zašel v tako globoko krizo, da so celo v Angliji naročili šasijo – Ferrari 312B3. Mnogi Italijani tega niso mogli sprejeti.

A Piero Ferrari (80), sin legendarnega ustanovitelja podjetja Enzo Ferrarija, je mojemu italijanskemu kolegu Leu Turriniju v odličnem blogu „Profondo Rosso” povedal: „Moja največja napaka se je imenovala John Barnard. Bil sem jaz, ki sem leta 1986 prepričal očeta, naj najame Angleža. Verjel sem, da potrebujemo super možgane iz tujine. Toda Barnard se nikoli ni mogel prilagoditi naši kulturi, bila je nepojmljiva napaka, ki jo obžalujem še danes. Sami moramo ponovno stopiti na pot zmag, brez vpliva genov, ki niso združljivi z našimi.“