Will Buxton je v intervjuju vprašal igralca, kako se je v tako poznih letih naučil voziti dirkalnik F2, je Pitt v šali odgovoril: »Morate vprašati profesionalce, ali bi to sploh šteli za vožnjo.«

Čeprav nekateri pravi dirkači Formule 1 in 2 morda ne bi šteli njegovega početja za pravo dirkanje, sta se sogovornika vseeno strinjala, da je vendarle šlo za resnično dirkanje.

Pitt je povedal, da je prve dirkaške izkušnje pridobival že v otroštvu z motokrosom, a le v igri s prijatelji. Kasneje je v karieri odigral veliko nevarnih kaskaderskih prizorov, pa je bilo snemanje filma o Formuli 1 drugačno.

»Ko prvič izkusiš podtlak – tudi v tem avtu – je šokantno. Vzelo mi je sapo,« je priznal. »Greš tako hitro, kot misliš, da lahko, in potem presežeš to mejo – in avto se še vedno drži ceste.«

Eden izmed nasvetov, ki jih je prejel, je bil: »Ves čas ti pravijo: 'Zaupaj avtu.' Tako si v glavi ponavljaš: 'Zaupaj avtu, prepusti se' – in je grozljivo. Skušaš le obdržati glavo pri stvari.«

Posebej ga je presenetila tudi zavorna moč. »Zavore pri teh strojih … lahko voziš 290 km/h in v 70 metrih upočasniš na 80 ali celo 65 km/h – to me je prvič popolnoma šokiralo.«