Nekdanji dirkač Formule 1 sina Daytona na njegovi dirkaški poti podpira z drugačnim pristopom – takšnim, ki temelji na izkušnjah, realnosti in potrpežljivosti. Njegov začetek je obetaven in oče David poudarja, da napreduje iz dirke v dirko. »Seveda mora ciljati na zmage, saj samo tako lahko napreduješ.«

Čeprav je ponosen na Daytonove prve rezultate, Coulthard jasno pove: to ni njegova kariera – to je Daytonova pot. »Mislim, da bi mu lahko marsikaj povedal, a na koncu to ni moja kariera, temveč njegova.«

Coulthard se zaveda pritiska, ki pogosto spremlja dirkače druge generacije – še posebej v športu, ki je obseden z iskanjem naslednjega Maxa Verstappna ali Lewisa Hamiltona. »Vsako leto je na tisoče mladih dirkačev, ki si vsi želijo postati Max Verstappen ali Lewis Hamilton ali kdorkoli že. In morda bo v vsakem petletnem obdobju eden takšen, ki je zares sposoben.«

To je trezna izjava nekoga, ki je sam izkusil kruto resničnost dirkanja – od kartinga do stopničk Formule 1. Za Coultharda talent ni dovolj. Pot do vrha je neusmiljeno konkurenčna in le redki ji uspejo. »Svojim otrokom lahko pomagaš le do neke mere... Na določeni točki si v avtu sam. Moraš voziti sam. In sprejemati lastne odločitve.«

David Daytona sprva sploh ni silil v karting. Pravzaprav je danes najstnik začel razmeroma pozno, vsaj po sodobnih merilih. »Karting je začel voziti šele pri devetih letih. Prej sem ga vpisal v jadralni klub, nogometni klub, golf klub. Pravzaprav ga nisem posebej spodbujal k dirkanju. Dirkanje kot hobi je fantastično. Dirkanje kot kariera pa je res, res težko. In ne dobi vsak, iz takšnega ali drugačnega razloga, te priložnosti.«

In čeprav je Dayton že osvojil drugo mesto, David še ne dela prehitrih zaključkov o njegovi prihodnosti. Ve pa, kaj vse je potrebno. »Mora zmagovati. Karirasta zastava pomeni, da si bil pred vsemi ostalimi.«